Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.401-32.500)

  1. bọ́liti, -im, vb. impf. unverständlich reden, brummen, C., Z.; lärmen, C.; schreien: tele boli, das Kalb schreit, Trst. (Let.).
  2. bòlj, adv. (skračeno iz: bolje) mehr (magis), in höherem Grade; bolj črno, schwärzer; bolj ko boš priden, rajši te bodemo imeli, je fleißiger du sein wirst, desto lieber werden wir dich haben.
  3. boljár, m. der Aristokrat, Cig. (T.); der Optimat, Cig.; boljari, die Vornehmsten, Jan.; — prim. stsl. boljarъ.
  4. bȏljəc, -ljca, m. der Vornehme, der Optimat, C., Z.; boljci (optimates), Npes.- Mik., Ravn.; — der Oberbauer, Cig.
  5. bȏljək, -ljka, m. das Wohl, Cig. (T.); — prim. hs. boljak.
  6. bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.
  7. boljka, f. das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), Tuš. (B.).
  8. boljšȃłnica, f. das Besserungshaus, die Correctionsanstalt, DZ.
  9. bọ̑ljšanje, n. das Bessern; — die Besserung.
  10. bọ̑ljšati, -am, vb. impf. bessern, auferbauen; b. se, sich bessern, besser werden; počasi se boljša, seine Genesung schreitet langsam vorwärts, Cig.
  11. boljšȃva, f. die Besserung, C.
  12. boljȗnəc, -nca, m. der Wundklee (anthyllis montana), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  13. bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.
  14. bołníca, f. 1) die Kranke, die Patientin; — 2) bȏłnica, das Krankenhaus, das Spital, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — stsl., rus.
  15. bȏłničən, -čna, adj. zum Spital gehörig, Spital-, Jan., nk.
  16. bołníšče, n. das Krankenzimmer, Levst. (Pril.); — das Krankenhaus, Vod. (Bab.), SlN., Str.
  17. bołnı̑ščnica, f. das Krankenhaus, das Spital, Cig., Jan., Ravn., nk.
  18. bołnı̑ški, adj. Kranken-; bolniška hrana; bolniška ladja, das Krankenschiff, Cig.
  19. bolovȃnje, n. das Kranksein, Cig.
  20. bolováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, laborieren, Cig., Jan., C.; — hs.
  21. bołščȃj, m. der Blinzler, Lašče- Levst. (M.).
  22. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
  23. bołšı̑nəc, -nca, m. der Flohsame (plantago psyllium), Erj. (Rok.).
  24. bołšı̑njak, m. das Flohnest, Jan.
  25. bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.- Valj. (Rad).
  26. bȏłt, m. die Schlucht, Gor., Tolm.; — der Abgrund, Temljine- Štrek. (Let.).
  27. bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. volta.
  28. bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
  29. bołzȃva, f. = korenje, repa kot živinska hrana, SlGradec- C.
  30. bȏłzen, -zni, f. die Spalte, die Ritze: žival (= bečele) sili skoz bolzni, Levst. (Beč.), Lašče; — prim. bezen.
  31. 1. bọ̑mba, f. etwas Freihangendes, z. B. die Schaukel, C.
  32. bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.
  33. bombardováti, -ȗjem, vb. impf. mit Bomben beschießen, bombardieren, Cig., Jan., nk.
  34. bọ̑mbati, -am, vb. impf. hangend schwingen, sich wiegen, geschaukelt werden, C.; b. se, sich schaukeln, C.
  35. bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
  36. bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
  37. bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
  38. bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.
  39. bọ̑mbika, f. die hangende Knospe, C.; ("bumbika", SlGor.).
  40. bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
  41. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
  42. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
  43. 1. bọ̑r, m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.
  44. 2. bòr, -bóra, m. der Kampf, Mur., Cig.; Čujte bor! Kos.; poskusni b., der Wettkampf, Jan.; Pozove petje v bor italijansko, Levst. (Zb. sp.).
  45. bóra, f. 1) = 1. bor (Föhre), Jarn., Dol.; — 2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena nego samo na kose razpiljena, Koborid- Erj. (Torb.).
  46. borȃčnat, adj. Borax-: boračnata voda, Jes.
  47. borȃčnica, f. das Boraxwasser, Jes.
  48. borága, * f. gemeiner Borretsch (borago officinalis), Cig., Medv. (Rok.).
  49. bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.- Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore ( voc. od nebogъ).
  50. 2. bȏrəc, -rca, m. der Ringkämpfer, Cig., Jan.; — der Fechter, Cig., Jan., nk.; — der Streiter, der Kämpfer, Cig., Jan.; — tudi: borə̀c, -rcà Cb.
  51. borę̑d, m. die Quecke (triticum repens), Kras- Erj. (Torb.); — prim. bared.
  52. bóremi, interj. bei Gott! Vrt.; = iz: bože mi, prim. hs. Boga mi.
  53. 1. bórən, -rna, adj. kampflustig, M.
  54. 2. bǫ̑rən, -rna, adj. ärmlich, armselig; borna koča, borna obleka; nam. uboren = ubožen.
  55. 2. borìč, -íča, m. dem. 3. bor: nisem ga dobil ne boriča od doma, Jurč.
  56. boríłən, -łna, adj. zum Kämpfen, Fechten gehörig, Cig., nk.; borilni meč, das Fechtschwert, Cig.
  57. borı̑łnica, f. die Kampfschule, die Fechtschule, Cig., Jan., nk.
  58. borı̑təv, -tve, f. der Kampf, der Wettkampf, das Ringen, das Fechten, Jan., nk.
  59. bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.- Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
  60. borı̑vka, f. die Kämpferin, die Streiterin, Cig., Jan.; die Fechterin, Jan.; die Ringerin, Jan.
  61. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
  62. bọ̑rje, n. = borovje, Guts., Jarn.
  63. borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.- Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  64. borljìv, -íva, adj. kampflustig, Cig., Jan.
  65. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
  66. borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.
  67. borovína, f. das Kieferholz, das Föhrenholz.
  68. borǫ̑vka, f. 1) der Kienspann, C.; — 2) eine Art Schwamm, C.
  69. borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
  70. borovnı̑čar, -rja, m. der Heidelbeerensammler, Cig.; der Heidelbeerenverkäufer, Vrt.
  71. borovníčevəc, -vca, m. der Schwarzbeerenbrantwein, der Heidelbeerengeist, Cig., Kr.
  72. borovníčevje, n. coll. das Heidelbeergesträuch.
  73. borovníka, f. letorast v borovji, C.
  74. borovnják, 1) = brinjevka, die Wacholderdrossel oder der Krammetsvogel (turdus pilaris), C., Danj. (Posv. p.); — 2) ein Trinkgefäß aus Wacholderholz, Habd.- Mik.
  75. bòršt, bǫ́ršta, m. der Forst; — iz nem.
  76. bòš, adv. ja freilich ( iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
  77. bòšt, adv. allerdings, wohl, traun, M.; bošt je vesel moral biti Abraham, wohl musste sich A. freuen, Ravn.; — prim. bašti.
  78. 2. bǫ̑štvọ, n., Trub., Boh.- Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
  79. bòt, adv. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., Dol.; eno do druzega je bot, eines hebt das andere auf, Cig.; — morda iz it. botto, Schlag.
  80. bǫ́ta, * f. 1) der Stiefel, C., Goriš.; — die Stiefelröhre (golenica), C., Dol., Notr.; — prim. fr. botte, Stiefel.
  81. botāničən, -čna, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
  82. botānika, f. die Botanik; — prim. rastlinoznanstvo.
  83. botāniški, adj. Botaniker-, botanisch, Mur., nk.
  84. bǫ́tati, -am, vb. impf. ausgleichen (in der Rechnung), Cig., Met.; — prim. bot.
  85. botavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwellen (o ranah), C., (botaviti) Cig., Met.
  86. bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
  87. bǫ́tica, f. dem. bota; kleiner Stiefel, M.
  88. bǫ́tričən, -čna, adj. Pathen-: botrična nedelja, der erste Sonntag nach Ostern (= bela nedelja), Dol.- Cig.
  89. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
  90. botrı̑nəc, -nca, m. der Gast beim Pathenschmause, Mur., Cig.
  91. botrínja, f. 1) = botra, Dict.- Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
  92. botrinjáča, f. = botrinska pogača, C.
  93. božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.
  94. bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.
  95. bǫ́žati, * -am, * vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
  96. bǫ́žən, -žna, adj., Danj. (Posv. p.), pogl. ubožen.
  97. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
  98. božičávati, -am, vb. impf. = božičevati: zdaj se božičava, Levst. (Zb. sp.).
  99. božı̑čək, -čka, m. die Hauswurz (sempervivum), C.
  100. božíčən, -čna, adj. Weihnachts-; božı̑čni dan, der Christtag; božični prazniki, die Weihnachtsfeiertage.

   31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA