Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.339-32.438)

  1. bojáriti, -ȃrim, vb. impf. = barvati, Mur., Jan., Kos.; — prim. boja.
  2. bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.
  3. bojazljìv, ** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.
  4. bojda, adv. wie man sagt, angeblich, SlN., Poh.- C.; — iz: bajo da; — prim. bajati.
  5. bojèč, -ę́ča, adj. furchtsam, schüchtern; feige.
  6. boję́čən, -čna, adj. furchtsam, M., Ljub.; feige, Jan.
  7. boję̑čnik, m. der Hasenfuß, M.
  8. bójən, -jna, adj. 1) Kampf-, Schlacht-, Kriegs-, Feld-: bojni krik, das Kampfgeschrei, bojna vrsta, die Schlachtreihe, bojna ladija, das Kriegsschiff, bojna kola, der Streitwagen, Cig. (T.), nk.; — 2) streitbar, kriegerisch, Cig., Jan.
  9. bojeváłən, -łna, adj. streitbar, Cig., Jan.
  10. bojevȃnje, n. das Kämpfen.
  11. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
  12. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
  13. bojevína, f. die Kriegssteuer, C.
  14. bojevı̑t, adj. kampflustig, kriegerisch, streitbar, C., Cig. (T.), nk.
  15. bojíšče, n. das Schlachtfeld, der Kriegsschauplatz.
  16. bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
  17. bojnína, f. die Kriegssteuer, Cig., Jan.
  18. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
  19. bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.- M.; — 4) der Schachtstoß ( mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.
  20. bokȃł, -ȃla, m. die Maß: b. vina, Kr.; merski b., die Messkanne, Cig.; — prim. it. boccale, der Krug.
  21. bokȃlar, -arja, m. der maßweise trinkt, M.
  22. bokȃlič, m. die zwiebeltragende Lilie (lilium bulbiferum), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  23. bokalı̑čnica, f. die Maßflasche, C.
  24. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
  25. bokȃłnica, f. die Füllstange, die Schürstange (bei den Kohlenbrennern), Cig.; b., precej dolga preklja, s katero ogljarji braško v kopo spravljajo, Zv.
  26. bȏkanje, * n. 1) polnjenje ogeljnice s suhimi okleški, C.; — 2) die Fülle (bei den Kohlenbrennern), Cig.
  27. bokára, f. ein bauchiges Gefäß, Mik.
  28. bókati, ** -am, vb. impf. 1) bauchig machen: bokati dogo, eine Daube hohl schneiden, Cig.; — b. se, sich werfen (o lesu), Z.; — 2) den Kohlenmeiler füllen: ogeljnico bokati, Cig., C.
  29. bȏkla, f. das Loch, Tolm.; — iz furl.
  30. bokovı̑t, adj. bauchig, bauschig, C.
  31. bȏł, m. = bol f. der Schmerz, Mur., Cig., Jan., Prip.; porodni boli, die Geburtsschmerzen, C.
  32. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
  33. bolȃn, bółna, adj. krank; za smrt, na smrt b., todkrank.
  34. bolèč, -ę́ča, adj. ( part.) schmerzend; boleča rana, boleče oko; boleče zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; ves boleč, mit Schmerzen beladen, Cig.
  35. bolę̑čək, -čka, m. der Schmerzstich, Mik.; porodnični bolečki, die Geburtsschmerzen, Mur.
  36. bolę́čən, -čna, adj. schmerzhaft, Guts. (Res.).
  37. bolečína, f. der Schmerz; porodne bolečine, die Geburtswehen, Cig.; srčna bolečina, das Herzeleid.
  38. bolẹ́hanje, n. das Kränkeln.
  39. bolẹ́hati, -am, vb. impf. kränkeln, leidend sein.
  40. bolẹ́havəc, -vca, m. der Kränkliche, der Sieche, Cig., Jan., C.; ljudje v nesreči, bolehavci, pokrevljenci, Ravn.
  41. bolẹ́havka, f. ein kränkliches, sieches Weib, Cig., Jan.
  42. bolẹ̑hnica, f. das Siechenhaus, M., C., DZ.
  43. bolẹhnóta, f. = bolehnost, M.
  44. bǫ́len, -ena, m. der Schied (aspius rapax), riba živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  45. bolẹ̑nje, n. das Schmerzen, Cig., M.; — die Krankheit, Mur., ZgD.
  46. bolérič, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Štrek.
  47. bolēta, f. izkazni listek ( n. pr. pri mitnicah), die Bollette.
  48. bolẹ́ti, -ím, vb. impf. schmerzen; zobje me bole, glava me boli, ich habe Zahn-, Kopfschmerzen; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; vpije, da človeka ušesa bole, = er schreit, dass einem die Ohren gellen; — to me v srce boli, das thut mir in der Seele weh, Cig.; to me še zdaj boli, ich kann es nicht verschmerzen, Cig.; — ta ga bode bolela, das wird ihm hoch zu stehen kommen, Cig.; troški bole (treffen) občino, Levst. (Nauk); zavoljo tega me ne bo glava bolela, das lasse ich mich nicht anfechten, Cig.; tvoj denar ga boli, dein Geld flösst ihm Neid ein, Z.
  49. bolẹ́vanje, n. das Kränkeln, M.
  50. bolẹ́vati, -am, vb. impf. öfters krank sein, an einer Störung der Gesundheit leiden, Mik., Levst. (Pril.).
  51. bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
  52. bolẹ̑zən, -zna, adj. krankhaft: bolezno srce, schmerzvolles Herz, C.
  53. bolẹzljìv, -íva, adj. = bolezniv, Guts., Jan., SlN.
  54. bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.
  55. bolẹznóba, f. = boleznost, Mur.
  56. bolẹznováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, Mur., Vrt.
  57. bȏlež, m. der Schmerz, C.
  58. bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); ( prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.
  59. bołháča, f. das Flohkraut (pulicaria), C.
  60. bołhajìv, -íva, adj. voll Flöhe, Lašče- Levst. (M.).
  61. bołhı̑njak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
  62. bòli, conj. = ali, Kor.- C., Npes.-Schein.
  63. bọ́liti, -im, vb. impf. unverständlich reden, brummen, C., Z.; lärmen, C.; schreien: tele boli, das Kalb schreit, Trst. (Let.).
  64. bòlj, adv. (skračeno iz: bolje) mehr (magis), in höherem Grade; bolj črno, schwärzer; bolj ko boš priden, rajši te bodemo imeli, je fleißiger du sein wirst, desto lieber werden wir dich haben.
  65. boljár, m. der Aristokrat, Cig. (T.); der Optimat, Cig.; boljari, die Vornehmsten, Jan.; — prim. stsl. boljarъ.
  66. bȏljəc, -ljca, m. der Vornehme, der Optimat, C., Z.; boljci (optimates), Npes.- Mik., Ravn.; — der Oberbauer, Cig.
  67. bȏljək, -ljka, m. das Wohl, Cig. (T.); — prim. hs. boljak.
  68. bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.
  69. boljka, f. das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), Tuš. (B.).
  70. boljšȃłnica, f. das Besserungshaus, die Correctionsanstalt, DZ.
  71. bọ̑ljšanje, n. das Bessern; — die Besserung.
  72. bọ̑ljšati, -am, vb. impf. bessern, auferbauen; b. se, sich bessern, besser werden; počasi se boljša, seine Genesung schreitet langsam vorwärts, Cig.
  73. boljšȃva, f. die Besserung, C.
  74. boljȗnəc, -nca, m. der Wundklee (anthyllis montana), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  75. bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.
  76. bołníca, f. 1) die Kranke, die Patientin; — 2) bȏłnica, das Krankenhaus, das Spital, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — stsl., rus.
  77. bȏłničən, -čna, adj. zum Spital gehörig, Spital-, Jan., nk.
  78. bołníšče, n. das Krankenzimmer, Levst. (Pril.); — das Krankenhaus, Vod. (Bab.), SlN., Str.
  79. bołnı̑ščnica, f. das Krankenhaus, das Spital, Cig., Jan., Ravn., nk.
  80. bołnı̑ški, adj. Kranken-; bolniška hrana; bolniška ladja, das Krankenschiff, Cig.
  81. bolovȃnje, n. das Kranksein, Cig.
  82. bolováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, laborieren, Cig., Jan., C.; — hs.
  83. bołščȃj, m. der Blinzler, Lašče- Levst. (M.).
  84. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
  85. bołšı̑nəc, -nca, m. der Flohsame (plantago psyllium), Erj. (Rok.).
  86. bołšı̑njak, m. das Flohnest, Jan.
  87. bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.- Valj. (Rad).
  88. bȏłt, m. die Schlucht, Gor., Tolm.; — der Abgrund, Temljine- Štrek. (Let.).
  89. bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. volta.
  90. bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
  91. bołzȃva, f. = korenje, repa kot živinska hrana, SlGradec- C.
  92. bȏłzen, -zni, f. die Spalte, die Ritze: žival (= bečele) sili skoz bolzni, Levst. (Beč.), Lašče; — prim. bezen.
  93. 1. bọ̑mba, f. etwas Freihangendes, z. B. die Schaukel, C.
  94. bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.
  95. bombardováti, -ȗjem, vb. impf. mit Bomben beschießen, bombardieren, Cig., Jan., nk.
  96. bọ̑mbati, -am, vb. impf. hangend schwingen, sich wiegen, geschaukelt werden, C.; b. se, sich schaukeln, C.
  97. bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
  98. bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
  99. bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
  100. bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.

   31.839 31.939 32.039 32.139 32.239 32.339 32.439 32.539 32.639 32.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA