s (32.239-32.338)

32239. bodeníca, f. das Stechen (bolezen), C.
32240. bodénje, n. das Stechen.
32241. bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.
32242. bȏdež, m. 1) der Dolch, das Schwert, Habd., Jan., C.; — 2) der Kurbelspieß, C.; — 3) die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 4) bọ̑dež, langsamer Arbeiter, C.; prim. bodati.
32243. bodı̑c, m. trnjavi b., die feindornige Felsenschnecke (murex tenuispina), Erj. (Ž.).
32244. bodíca, * f. der Stachel ( z. B. des Brombeerstrauches), C.
32245. bodícati, -am, vb. impf. sticheln, C., Z.
32246. bodícniti, bodı̑cnem, vb. pf. stechen, C.; z iglico b. koga, Npes.-Vraz.
32247. bodìč, -íča, m. 1) die Baumnadel, C.; — 2) die Spitzklette (xanthium spinosum), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.); — 3) die Eberwurz (carlina acaulis), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
32248. bodíčevje, n. 1) die Waldstreu vom Nadelholz, Cig., C.; — 2) der Ginster (genista germanica), Jan., Cig.; — 3) die Mannstreu (eryngium).
32249. bodı̑čje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.
32250. bodíka, f. 1) spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), C.
32251. bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.
32252. bǫ́dikakšən, -šna, adj. gering, schlecht, C., vzhŠt.
32253. bǫ́dikam, adv. b. hoditi, gemeine, unanständige Orte besuchen, C., vzhŠt.
32254. bǫ́dikde, adv. an gemeinen, unanständigen Orten, C., vzhŠt.
32255. bodı̑l, m. der Stechspaten, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. badile, Schaufel.
32256. bodíłce, n. kleiner Pfriem, Cig.; — der Speiler, Cig.
32257. bodílj, m. die Lungenentzündung, Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
32258. bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.- Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
32259. bȏdkati, -am, vb. impf. kleine Stiche machen, Valj. (Rad).
32260. bódljaj, * m. 1) der Stich, Mur., Jan.; — 2) pl. bodljȃji, das Seitenstechen; prsni bodljaji, das Stechen in der Brust, Cig.
32261. bodljȃjščak, m. eine Art Distel, C.
32262. bodlják, m. 1) die Distel, C.; — 2) = glog, der Weißdorn, C.
32263. bodljár, -rja, m. der Stachelkäfer (mordella fasciata), Erj. (Z.).
32264. bọdljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleine Stiche machen: langsam arbeiten, (bud-) C.; — 2) anstechen: klobase b., (budlati), Mik. (V. Gr. II. 470.).
32265. bodljíka, f. 1) der Stachel, Cig. (T.); ( pos. pri rastlinah), C.; — 2) die Distel, Jan.
32266. bodljíkav, adj. stachelig: bodljikava trava, Vrt.; bodljikavo trnje, ZgD.
32267. bodljíkovje, n. coll. Disteln, Jan.
32268. bodljìv, -íva, adj. 1) stößig: b. vol, Mur., Cig., Jan.; — 2) stachelig, stechend, Cig.; bodljiva odeja smreke, Vrt.; bodljive zeli, LjZv.
32269. bodljı̑vəc, -vca, m. 1) der Stoßochs, C.; — 2) die Stacheldolde, C.
32270. bodǫ̑čnik, m. das Futurum ( gramm.), Raič ( Let.).
32271. bodoglȃvəc, -vca, m. die Kugeldistel (echinops), C.
32272. bodonę́ža, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Z.; lepocvetna b., Glas.
32273. bódor, m. der Stich, Meg.
32274. bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.
32275. bodríti, -ím, vb. impf. ermuntern, nk.; osrčavati in b. koga, LjZv.; — iz rus.
32276. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
32277. bogabojèč, -ę́ča, adj. gottesfürchtig, (= Boga boječ [se]).
32278. bogaboję́čən, -čna, adj. = bogaboječ, Jan., bogaboječno živeti, Schönl.
32279. bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
32280. bogatẹ̑nje, n. das Reichwerden.
32281. bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.- C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.
32282. bogátiti, bogȃtim, vb. impf. reich machen, bereichern; b. se, sich bereichern.
32283. bogatováti, -ȗjem, vb. impf. den Reichen spielen, Mur.
32284. 1. bọ̑gəc, -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.- Erj. (Torb.).
32285. 1. bogíca, f., nam. božica, = boginja, Guts., C., ogr.- Valj. (Rad).
32286. bogı̑čkati, -am, vb. impf. = neko pastirsko igro igrati, Mursko polje- Vest. I. 140; ( prim. bogečkati, Pfänder spielen, Cig.).
32287. bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.- Cig.; ( prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.- Valj. [Rad]).
32288. bȏgmanje, n. das Betheuern mittelst des Ausdruckes: bogme.
32289. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
32290. bogobǫ́jən, -jna, adj. gottesfürchtig, Jan., Let.; bogobojni mladeniči, Cv.; — stsl.
32291. bogobǫ̑rəc, -rca, m. der Gotteskämpfer, Cig.; — stsl.
32292. bogočlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Gottmensch, Cig.; — stsl.
32293. bogohúłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Jan.; — stsl.
32294. bogohȗłnik, m. der Gotteslästerer, Cig.; — stsl.
32295. bogohváłən, -łna, adj. gottdankend: bogohvalni dar, das Dankopfer, Cig., Burg.
32296. bogohvȃłnik, m. der Gottesverehrer, Cig.
32297. bogoklę́tən, -tna, adj. gotteslästerlich, nk.
32298. bogoklę̑tje, n. die Gotteslästerung, Jan.
32299. bogoklę̑tnik, m. der Gotteslästerer, LjZv.
32300. bogomìl, -íla, m. der Bogomile, nk.; bogomili so bili razkolniki pravoslavne cerkve v dvanajstem stoletju.
32301. bogomìł, -íla, adj. fromm, Meg.- Mik., Jan.; bogomili bratje, bogomile sestre = usmiljeni bratje, usmiljene sestre, Cig.; — hs.
32302. bogomǫ́dər, -dra, adj. göttlich weise: bogomodri mladenič, Cv.
32303. bogomǫ̑lja, f. 1) das Bethaus, Jan., C., Bes., Cv.; der Andachtsraum, das Oratorium, C., Levst. (Pril.); — 2) m. et f. der Frömmler, die Frömmlerin, BlKr.
32304. bogomǫ̑ljka, f. 1) die Betschwester: taka bogomoljka ni za kneza, Cv.; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
32305. bogomòr, -mǫ́ra, m. der Gottesmord, ZgD.
32306. bogonerǫ́dən, -dna, adj. gottlos, M.; (boganer-) Dict.; bogonerodno živeti, Jsvkr.; — prim. 2. roditi.
32307. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
32308. bogopozábən, -bna, adj. gottvergessen, Cig.
32309. bogorǫ́dən, -dna, adj. fromm, gottselig, V.-Cig., Jan., Jsvkr.
32310. bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.- Valj. (Rad).
32311. bogorodníca, f. die Gottesgebärerin, Cig.
32312. bogorǫ́pən, -pna, adj. gottesrauberisch, Cv.
32313. bogotàj, -tája, m. der Gottesleugner, der Atheist, Jan., Cig. (T.), Ravn.
32314. bogotájən, -jna, adj. gottesleugnerisch, atheistisch, Jan., nk.
32315. bogotȃjka, f. die Gottesleugnerin, Z., nk.
32316. bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.
32317. bogováti, -ȗjem, vb. impf. 1) als Gott herrschen, C.: človek snuje, Bog boguje, Vrt., SlN.; — 2) wahrsagen, Guts., Jan., Trub., Dalm., Boh.; — vermuthen, errathen, Meg.; — prim. lat. divinare, C.
32318. bogovȃvəc, -vca, m. der Wahrsager, Cig.
32319. bogovȃvka, f. die Wahrsagerin, Cig.
32320. bǫ́govəc, -vca, m. der Wahrsager, Dict., Cig., Dalm., Kast.
32321. bogovę́rən, -rna, adj. deistisch, Cig.
32322. bogovę̑rje, n. der Gottesglaube, Cig. (T.).
32323. bogovę̑rnik, m. der Gottesgläubige, Cig.
32324. bogovládən, -dna, adj. theokratisch, Cig., Jan.
32325. bogozaničeváłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Cig.
32326. bogoznȃnəc, -nca, m. der Gottesgelehrte, Mur., Cig., Jan.
32327. bogoznȃnje, n. die Gottesgelehrtheit, die Theologie, V.-Cig.
32328. bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.
32329. boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.
32330. bohı̑njəc, -njca, m. neka vrsta fižola.
32331. bohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnell, üppig emporschießen (o rastlinah), BlKr.; b. in rasti, C.
32332. bohótən, -tna, adj. üppig; bohotno rasti, emporwuchern; b. polje, -tni travniki, M., C.; bohotno bilje, C.; bohotno perje, Cv.
32333. bohotẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig sein, strotzen, Jan.
32334. bohtẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig wachsen, vzhŠt.
32335. bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.- Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.
32336. bója, f. die Farbe, Jan., nk.; — iz hs. od tur. boja die Farbe.
32337. boják, m. der Kämpfer, der Streiter, der Krieger, Jarn., Danj.- Mik., Poh.
32338. bojár, -ára, m. der Bojare, Cig., Jan.; — rus.; prim. boljar.

   31.739 31.839 31.939 32.039 32.139 32.239 32.339 32.439 32.539 32.639  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani