Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.101-32.200)

  1. blẹdozelèn, -éna, adj. blassgrün, Cig.
  2. blẹdožȏłt, adj. blassgelb, fahl, Jan.
  3. blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
  4. blejáč, m. der Schreier, Vest.
  5. blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.
  6. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
  7. blę̑javəc, -vca, m. der Stammler, Jan.
  8. 1. blę́k, m. b. ovac, eine Herde Schafe, Medv.- M., Kras; — prim. blekati.
  9. 2. blèk, bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.
  10. blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.
  11. blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
  12. blę́kniti, * blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
  13. blekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stammeln, Mur.
  14. blekotljìv, -íva, adj. stammelnd, Mur.
  15. blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.
  16. blẹncáti, -ȃm, vb. impf. im Schlafe reden, in der Krankheit phantasieren, SlGor.- C.; — schwatzen, plaudern, C.
  17. blẹščȃnje, n. das Blinken, der Glanz.
  18. blẹščáti, * -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
  19. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
  20. blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
  21. blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.
  22. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
  23. bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
  24. bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.- Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
  25. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
  26. blìz, I. adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
  27. blízək, I. adv. = blizu, Notr.- Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
  28. blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).
  29. blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
  30. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
  31. blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.- Baud.); — prim. stsl. blizu.
  32. blizuporǫ́dən, -dna, adj. hochschwanger, DZ.
  33. blı̑žanje, n. das Nahen, die Annäherung.
  34. blı̑žati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.- Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
  35. bližȃva, f. die Nähe; na bližavi biti, in der Nähe sein, C.
  36. blı̑žešnji, adj. näher: samo bližešnji so prišli: nur die aus der nächsten Umgebung sind gekommen, C.
  37. bližína, f. die (örtliche) Nähe; v bližini glavnega mesta.
  38. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
  39. blı̑žnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.
  40. blı̑žnjik, m. der Nächste, der Nebenmensch, Alas., Mur., Jan., Cig., C., LjZv.; svoje bližnjike treti, Jurč.
  41. bljè, adv. = bolj, C., Jsvkr.; — skrčeno iz bolje, kakor dlje iz dalje.
  42. bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.
  43. bljəváti, bljújem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Jan., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  44. bljúniti, bljȗnem, vb. pf. sich erbrechen, C.
  45. bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.- Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.- Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
  46. bljuváč, m. der Speier, Cig.
  47. bljuvȃnje, n. das Speien, der Ausbruch (eines feuerspeienden Berges), Cig., nk.
  48. bljuváti, bljúvam, bljújem, vb. impf. sich erbrechen, speien; bljuvati se mu hoče, es ist ihm brecherlich, Cig.; — ogenj b., Feuer speien.
  49. bljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, C.
  50. bljúvən, -vna, adj. Brech-, Cig.; — bljuvna sol, der Brechweinstein, Cig.; bljuvni prah, das Brechpulver, Jan.
  51. bljȗvkati, -am, vb. impf. kleinweise speien, C.
  52. bljȗzga, f. flüssiger Koth, die Kothbrühe, Jan., C., BlKr.
  53. bljȗzgati, -am, vb. impf. im Koth waten, plätschern, C.
  54. blǫ̑d, m. 1) der Fehler, das Versehen, Cig., ("blud") Habd.; — = blodnja, der Wahn, Cig. (T.); — 2) die Wohllust, ("blud") Alas.
  55. blǫ̑dba, f. der Irrthum, der Wahn, Guts., Jarn., Cig., Jan.
  56. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
  57. blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
  58. blodı̑vəc, -vca, m. 1) der Herumirrende, Let.; — 2) der Pantscher, Cig.
  59. blodljìv, -íva, adj. irrend, Jan.; — fehlbar, Guts.; — irrig, Mur.
  60. blodník, m. 1) der Irrende, der Fehlende, C.; — der Sinnenschwelger, Cig.; — 2) der Pantscher, Cig., C.
  61. blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).
  62. blodnják, m. der Irrgarten, Jan.; das Labyrinth, Cig.
  63. blodnjȃva, f. das Irren, die Verirrung: b. mlade glave, Let.
  64. blodnotvǫ̑rje, n. das Wahngebilde, Cig. (T.).
  65. blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).
  66. blǫ́ja, f. das Gemengsel, das Gepantsch, C.; — die Kothbrühe, Jan., C.
  67. blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
  68. blȗnk, interj. plumps! C.
  69. blúnkniti, blȗnknem, vb. pf. plumpen: kamen v vodo blunkne, SlN.
  70. blunkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. platschen: voda blunkoče, C.
  71. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
  72. bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
  73. bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).
  74. bobəntẹ́ti, -tím, vb. impf. dröhnen, Jan.; Kaj po strehi bobenti? Npes.- Glas.
  75. bóbər, -bra, m. der Biber (castor fiber), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  76. bobı̑ncati, -am, vb. impf. mit Bohnen spielen, C.
  77. bobı̑nka, f., pl. bobinke, die Blattern, C., M.; osepnice ali bobinke so mnogo ljudi pomorile, Let.
  78. bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.- Kres V. 36.; = koledovati, Gor.
  79. bǫ̑bnanje, n. das Trommeln, der Trommelschlag.
  80. bǫ̑bnar, -rja, m. der Trommelschläger.
  81. bǫ̑bnarica, f. die Rohrdommel (ardea stellaris), Cig., Erj. (Ž.).
  82. bobnáriti, -ȃrim, vb. impf. Trommelschläger sein, die Trommel schlagen, C.
  83. bǫ̑bnati, -am, vb. impf. trommeln, die Trommel schlagen; b. na vzbud, Morgenwache (Reveille) schlagen, vkup b., Appell schlagen, na odhod b., zum Abmarsche schlagen, Cig.
  84. bobnẹ̑nje, n. dumpfes Getöse, dumpfes Rollen.
  85. bobnẹ́ti, -ím, vb. impf. dumpf rollen, dumpf hallen, dröhnen; voda bobni (pri slapu); bobneča fraza, volltönende Phrase, Cig. (T.).
  86. bobníca, f. 1) die Pauke, Guts., Mur., Cig.; na bobnice biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 2) = bobnič, das Trommelfell im Ohr, Cig., Jan.; — 3) die Trommelsucht, die Windsucht, Cig., Jan.
  87. bobnìč, -íča, m. das Trommelfell im Ohr, Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  88. bobnı̑čar, -rja, m. der Paukenmacher, Cig.; — der Paukenschläger, Guts., Mur.
  89. bobnı̑čarica, f. die Paukenschlägerin, Vest.
  90. bobníčən, -čna, adj. 1) Pauken-: bobnični obroček, der Paukenring, Cig.; — 2) bobnična otlina, die Paukenhöhle (im Ohr), b. mrena, das Paukenfell, bobnični žleb, der Paukengang, Cig.
  91. bobníšče, n. der Resonanzboden, Cig.
  92. bobnjáča, f. die Windsucht, Cig.; — prim. bobnica 3).
  93. boborážənj, -žnja, m. die gemeine Kröte (bufo vulgaris), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  94. bobotáč, m. der Plauderer, der Schwätzer, V.-Cig., C., Jap. (Prid.).
  95. bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
  96. bobótəc, -tca, m. = škrobotec, der Klappertopf (rhinanthus), C.
  97. bobótniti, * bobȏtnem, vb. pf. durch Feuchtigkeit verderben, vermorschen (o lesu, suknu, moki), C.
  98. bobotúlja, f. 1) die Plaudertasche, Cig.; — 2) = žličarica, die Löffelente, Cig.
  99. bobǫ̑v, * adj. Bohnen-: bobov cvet, bobova slama; boljša bobova slama, nego prazne jasli, = besser etwas als nichts, Cig.; tudi: bóbov.
  100. bobǫ̑vəc, -vca, m. 1) die Fetthenne (sedum telephium), Z.; — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), C.; — 3) die Brunnenkresse (nasturtium offic.), Cig.; — 4) bóbovec, das Bohnerz, Erj. (Min.).

   31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA