Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (32.039-32.138)

  1. blazínica, f. dem. blazina; 1) das Kisschen, Cig.; podzglavna b., das Kopfkissen, DZ.; — 2) der Handballen (unter dem Daumen), Cig.; — 3) die Zapfenpfanne, Cig., Erj. (Min.); — 4) das Kipfstockholz am Rüstwagen, Cig.
  2. blazíniti, -ı̑nim, vb. impf. polstern, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  3. blazinják, m. das Sofa, DZ., Zora, Bes., DSv.
  4. blazı̑nka, f. 1) das Jochpolster, C.; — 2) das Zapfenlager des Mühlrades, jvzhŠt.; — prim. blazina.
  5. blazljìv, -íva, adj. gotteslästerlich, Habd., Mik., C.
  6. blaznẹ́ti, -ím, vb. pf. blazen biti, noreti: blazni in gori za Vas, Jurč.
  7. blȃznica, f. 1) die Wahnsinnige, die Närrin, Jan., Let.; — 2) das Irrenhaus, die Irrenanstalt, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  8. blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  9. blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.- Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.- Mik. (Et.).
  10. blaznìv, -íva, 1) irrsinnig, Levst. (Pril.); närrisch, Jan.; wahnsinnig, Bes.; — 2) frevelhaft, Mur.
  11. blaznı̑vəc, -vca, m. 1) der Phantast, Jan.; — 2) der Frevler, Mur., Jan.
  12. blaznı̑vka, f. 1) die Phantastin, Jan.; — 2) die Frevlerin, Mur., Jan.
  13. blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.
  14. blaznóta, f. der Wahnsinn, die Thorheit, C.
  15. blaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wahnsinnig sein, von Sinnen sein, außer sich sein, Cig., C., Vrt.; — irre reden, phantasieren, Jan.; — 2) freveln, fluchen, Mur.
  16. blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.- Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve- Let. 1889. 183.
  17. blȃžəc, -žca, m. die Scabiose (scabiosa sp.), Bolc- Erj. (Torb.).
  18. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
  19. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
  20. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
  21. blažíłən, -łna, adj. 1) heilbringend, beseligend, Cig., Jan.; — 2) veredelnd, nk.
  22. blažílọ, n. der Segen, die Weihe, C.
  23. blažína, f., pl. blažine, die Segnungen, Jan.
  24. blažı̑telj, m. der Seligmacher, Jan.
  25. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
  26. blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.
  27. blebèt, -bę́ta, m. das Geplapper, das Geschwätz, Cig., Jan., M.
  28. blebetáč, m. der Schwätzer.
  29. blebetalíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  30. blebetálọ, n. das Plappermaul.
  31. blebetȃnje, n. das Schwatzen.
  32. blebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. plappern, plaudern, schwatzen.
  33. blebetàv, -áva, adj. plapperhaft, plauderhaft, geschwätzig.
  34. blebetȃvəc, -vca, m. der Plauderer, der Schwätzer.
  35. blebetȃvka, f. die Schwätzerin.
  36. blebȇtəc, -tca, m. das Plappermaul, die Klatsche, Cig., Jan.
  37. blebetíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  38. blebetúlja, f. die Schwätzerin.
  39. blebetúša, f. plauderhaftes Weib, die Klatsche, Cig., SlN.
  40. blẹ̑d, blẹ́da, adj. blass, bleich: bled kakor smrt, todtenblass; b. kakor stena; — bleda me obide, ich erbleiche, C., Ravn.; — fahl, falb, Jan.
  41. 1. blȇdəc, -dca, m. das Wortgewirr, der Gallimathias, C.
  42. 2. blẹ̑dəc, -dca, m. ein blasser Mensch, Valj. (Rad).
  43. blẹdeníca, f. = bledica, die Bleichsucht, C.
  44. blẹdeníčən, -čna, adj. bleichsüchtig, Let.
  45. blẹdẹ̑nje, n. das Bleichwerden, das allmälige Verblassen; — das Verschießen (von Farben), Cig.
  46. blédenje, n. 1) das Irren, Dict.- Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.
  47. blẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. allmälig blass, bleich werden; lice mi bledi; verschießen, die Farbe verlieren; sukno bledi; barva bledi od solnca; — bledí, es zieht ins Weiße, Cig.
  48. blẹdẹ́vati, -am, vb. impf. zu erblassen pflegen, M.
  49. blẹdíca, f. 1) die Blässe, Jan.; — die Bleichsucht, Cig., Jan., M., Vrtovec; — 2) das Wiesel, C.
  50. blẹdíčən, -čna, adj. bleichsüchtig, Cig., Jan.
  51. blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.
  52. blẹdı̑n, m. ein blasser Mensch, Bes.; kaj bi počela s takim učenim bledinom? Zv.
  53. blẹdína, f. 1) die Blässe, Zora; — 2) = beljava, das Splintholz, Cig.; prim. belina.
  54. blẹdíti, -ím, vb. impf. bleichen, Jan.; barve b., Farben verschwemmen, Cig.; — b. se = bledeti, Mur.
  55. blẹdóba, f. die Blässe, Cig., Jan.
  56. blẹdolìc, -líca, adj. = bledoličen, Jan.; bledolica gospodična, Str.
  57. blẹdolíčən, -čna, adj. blasswangig, von blassem Gesichte.
  58. blẹdolı̑čnica, f. ein Mädchen mit blassen Wangen, Zora.
  59. blẹdoòk, -ǫ́ka, adj. blassäugig, Cig.
  60. blẹdorumèn, -éna, adj. blassgelb, fahlgelb, Cig., Jan.
  61. blẹdóta, f. = bledost, Mur., Cig., Jan.
  62. blẹdǫ́vən, -vna, adj. etwas blass, fahl, Mur., Cig., Jan.
  63. blẹdozelèn, -éna, adj. blassgrün, Cig.
  64. blẹdožȏłt, adj. blassgelb, fahl, Jan.
  65. blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
  66. blejáč, m. der Schreier, Vest.
  67. blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.
  68. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
  69. blę̑javəc, -vca, m. der Stammler, Jan.
  70. 1. blę́k, m. b. ovac, eine Herde Schafe, Medv.- M., Kras; — prim. blekati.
  71. 2. blèk, bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.
  72. blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.
  73. blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
  74. blę́kniti, * blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
  75. blekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stammeln, Mur.
  76. blekotljìv, -íva, adj. stammelnd, Mur.
  77. blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.
  78. blẹncáti, -ȃm, vb. impf. im Schlafe reden, in der Krankheit phantasieren, SlGor.- C.; — schwatzen, plaudern, C.
  79. blẹščȃnje, n. das Blinken, der Glanz.
  80. blẹščáti, * -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
  81. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
  82. blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
  83. blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.
  84. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
  85. bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
  86. bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.- Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
  87. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
  88. blìz, I. adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
  89. blízək, I. adv. = blizu, Notr.- Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
  90. blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).
  91. blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
  92. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
  93. blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.- Baud.); — prim. stsl. blizu.
  94. blizuporǫ́dən, -dna, adj. hochschwanger, DZ.
  95. blı̑žanje, n. das Nahen, die Annäherung.
  96. blı̑žati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.- Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
  97. bližȃva, f. die Nähe; na bližavi biti, in der Nähe sein, C.
  98. blı̑žešnji, adj. näher: samo bližešnji so prišli: nur die aus der nächsten Umgebung sind gekommen, C.
  99. bližína, f. die (örtliche) Nähe; v bližini glavnega mesta.
  100. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).

   31.539 31.639 31.739 31.839 31.939 32.039 32.139 32.239 32.339 32.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA