Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.901-32.000)


  1. bı̑lfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
  2. bı̑lfanje, n. sajenje bilf, Nov.
  3. bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; češ.
  4. bı̑lja, f. 1) das Vorfest, die Vigilie, Cig.; na biljo, Št.; sveta b., = sveti večer, Guts.; — 2) pl. bilje, das Todtenamt, Cig., Mik., Gor.; — iz lat. vigiliae, Mik. (Et.).
  5. biljārd, m. das Billard, das Billardspiel, nk.; (biljar, Cig., Jan.).
  6. biljārdnica, f. das Billardzimmer, Cig.
  7. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
  8. biljevı̑t, adj. gewächsreich, Cig.
  9. bı̑łka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
  10. bı̑łnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
  11. 1. bílọ, n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
  12. 2. bílọ, n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.- Let.
  13. bilomèr, -mę́ra, der Pulsmesser, Cig.
  14. bílovka, f. der Kürbisblattstiel, SlGor.; — tudi: das Kürbisblatt, Mur., C.
  15. bı̑ncati, -am, vb. impf. = brcati, mit den Füßen stoßen, ausschlagen, Jan., C., Št.; sujejo in bincajo ga, Cv.
  16. bíncəlj, -clja, m. die Fleischkrone über dem Pferdehufe, die Fessel, Cig., Jan., C., Nov.; — prim. fincelj.
  17. bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
  18. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
  19. bı̑nga, f. das Pendel, V.-Cig.
  20. bı̑ngati, -am, vb. impf. hangend schwingen, baumeln, V.-Cig., Jan.
  21. bíngəlj, -glja, m. etwas hangend Schwingendes: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jé; (bingelj = die Eichel, krehelj = das Schwein), Z., die Haselnussdolde, C.; — das Uhrpendel, Cig.; — der Eiszapfen, C.
  22. bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.
  23. bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
  24. bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
  25. bı̑ngolice, ** f. pl. = gosli, Raič ( Let. 1878., 190.).
  26. bı̑nkoštən, -tna, adj. Pfingst-; binkoštna nedelja.
  27. bı̑nkošti, f. pl. Pfingsten; "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
  28. bı̑nkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič ( Nkol.).
  29. binōm, m. das Binom ( math.); — prim. dvočlenec.
  30. binōmən, -mna, adj. binomisch, binomial, Cig. (T.).
  31. biografı̑ja, f. die Biographie; — prim. životopis.
  32. 1. bı̑r, m. = bira, Jan., Vest.
  33. 2. bı̑r, m. die Aussteuer, Mik.; "das Wort ist fremden Ursprungs: vergl. magy. bér, Lohn", Mik. (Et.).
  34. 3. bı̑r, m. = ber, bar, (Kolbenhirse), Polj.
  35. 1. bíra, f. = bera; 1) das Sammeln, die Sammlung, Cig., Jan.; die Collectur: v biro iti (hoditi), biro jemati, Cig.; — 2) die Gattung, die Sorte, Jan.; vino dobre bire, C.; bilo jih (snubokov) je vsake bire, Erj. (Torb.); vse blago je ene bire, vzhŠt.
  36. bírənj, -rnja, m. ein Collecturmaß, C., Bes., (birən, -rna, Slom.).
  37. birìč, ** -íča, m. der Scherge, Meg.; der Stadtknecht, Boh.; der Gerichtsdiener; prim. stsl. birištь, it. birro, der Scherge, Mik. (Et.).
  38. biríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Schergendienste leisten, Z.
  39. birı̑čka, f. das Weib des Gerichtsdieners, Kr.- Valj. (Rad).
  40. birı̑ški, adj. Schergen-, Gerichtsdieners-.
  41. bı̑rja, f. ein eiserner Ring am Ende eines Holzstückes, Štrek.; der Sensenring, Notr.; železo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, šilu itd., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), GBrda.
  42. bı̑rka, f. = ovca, ogr.- Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; prim. rus. byrka = ovca.
  43. bı̑rma, f. die Firmung; birmo vezati, zavezati komu, jemands Firmpathe (-thin) sein, Erj. (Torb., Izb. sp.).
  44. bı̑rmanje, n. das Firmen.
  45. birmovȃnje, n. das Firmen.
  46. birmováti, -ȗjem, vb. impf. die Firmung spenden.
  47. bı̑rnik, m. der Sammler, Bes.; — prim. 1. bira.
  48. birokratı̑ja, f. svojevoljno vladarstvo uradništva, die Bureaukratie, nk.; (birokracija, Cig., Jan.).
  49. bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. birus.
  50. birúnja, f. = berunja, bernja, Solkan- Erj. (Torb.).
  51. bit, f. dünner, breitgequetschter Draht von Gold oder Silber, der Lahn, Cig. (T.); rus.
  52. bit, f. das Sein, Cig. (T.), Lampe (D.).
  53. 1. bı̑tək, -tka, m. der Schlag, Mur.; urni b., das Schlagen der Uhr, Danj. (Posv. p.).
  54. 2. bı̑tək, -tka, m. die Existenz, Cig. (T.); narod se zaveda svojega bitka in žitka, SlN.; tukaj mi ni bitka, Z.
  55. 1. bı̑tən, -tna, adj. Schlacht-, Kampf-, Cig., Jan.
  56. 2. bítən, -tna, adj. 1) wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; bitno razlikovati se od česa, Zv.; češ.
  57. 2. bitə̀v, -tvȇ, f. = betev, betvo, eine Kleinigkeit: vzemi to bitev ("bìtev") daru, Ravn.; Izak se bitve ne brani, Ravn.
  58. bíti, bı̑jem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.
  59. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  60. 1. bítje, n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.- Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.
  61. 2. bítje, n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.- Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
  62. bı̑tka, f. die Schlacht, Mur., Cig., Jan., nk.
  63. bı̑tva, f. die Schlacht; huda bitva, heißer Kampf.
  64. bı̑tvən, -tvəna, adj. Schlacht-, Z.
  65. bitvíšče, n. = bojišče, das Schlachtfeld, C.
  66. bivalíšče, n. der Aufenthaltsort, der Standort, der Wohnsitz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  67. bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.
  68. bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka- Levst. ( Glas.); ta pot biva slaba, Notr.- LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka- Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. ( Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).
  69. bívaž, m. z bivaža, im Frühling, Zilj.- Jarn. (Rok.); — morda nam. vilaž; prim. vigred in vilesti, C.
  70. bívolče, -eta, n. das Büffelkalb, Mur.
  71. bı̑z, m. der Auerochs, Bes.; (menda = bizon).
  72. bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).
  73. bı̑zəc, -zca, m. repno listje, repna nat, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  74. bízəlj, -zlja, m. die summende Biesfliege, C.; — iz nem.
  75. bı̑zgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
  76. bizják, m. = bezjak, C., Trst. ( Zora).
  77. bı̑zna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci- Erj. (Torb.).
  78. bīzon, m. der amerikanische Auerochs oder Bison (bos americanus), Erj. (Ž.).
  79. bı̑zovina, f. das Bisonfleisch, C.; govedina je trda kakor bizovina, Bes., vzhŠt.
  80. blȃg, blága, adj. edel; blag mož, blaga duša, blago srce, blage vere biti, sich im guten Glauben befinden, DZ.; gütig: blaga mati; wohlthuend, blage sapice; beglückend, blagi mir.
  81. blagȃjnica, f. die Schatzkammer, Cig., Jan.; die Casse, Jan., Levst. (Nauk), nk.; državna b., das Aerar, DZ.
  82. blagȃjničən, -čna, adj. Cassen-, Jan., nk.
  83. blagȃjnik, m. der Schatzmeister, Cig., Jan.; der Cassier, Jan., Levst. (Nauk), nk.
  84. blagȃjniški, adj. Cassier-: b. posel, das Cassageschäft, nk.
  85. blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
  86. blagár, -rja, m. 1) der Universalerbe, Jan., Ist.- C.; — 2) der Warenhändler, Cig.
  87. blagínja, f. das Wohl, die Wohlfahrt, Levst. (Nauk), Jurč.; moliti za svojo in dobrotnikov svojih blaginjo, Zv.; na občo blaginjo, zum allgemeinen Besten, Levst. (Močv.).
  88. blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.- Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras- Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.
  89. blagočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., Jan.
  90. blagodȃr, m. der Segen: b. evropske omike, Glas.; Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, Preš.
  91. blagodárən, -rna, adj. wohlthätig, segenbringend, Jan.
  92. blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
  93. blagodȃtən, -tna, adj. segensreich: blagodatna žetva, C.
  94. blagodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
  95. blagodẹ̑jnik, m. der Wohlthäter: kri in blago darovati svojemu blagodejniku, Zv.
  96. blagodȗšje, n. der Edelsinn, der Edelmuth, Jan., Cig. (T.), nk.
  97. blagohràm, -hráma, m. das Lagerhaus, DŽ.
  98. blagonrávən, -vna, adj. wohlgesittet, Mur., Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); stsl. in rus.
  99. blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).
  100. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); prim. stsl. blagože.

   31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA