Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.839-31.938)

  1. bẹžljáti, -ȃm, vb. impf. hervordringen: iz klobase meso bežlja, Mik.
  2. bẹžljìv, -íva, adj. flüchtig, Guts., Mur.
  3. bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  4. bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.- Cig. (T.).
  5. bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji- Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).
  6. bı̑bəc, -bca, m. das männliche Truthuhn, C.; — prim. biba 2).
  7. bíbica, f. dem. biba; — travna bilka: naberi mi bibico smokvic (rdečih jagod), Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. biba 4).
  8. bibliografı̑ja, f. die Bibliographie, Cig., nk.; — prim. knjigopis.
  9. bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend ( n. pr. o raci), C.
  10. bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.
  11. bı̑bra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
  12. 1. bı̑c, m. der Widder, Soška dol.- Erj. (Torb.); — bic, bic! tako kličejo ovce ( C.), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.; — psovka: der Schafskopf, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  13. 2. bı̑c, m. die Simse, die Flatterbinse (juncus effusus), Sv. Jakob pri Savi- Erj. (Torb.); — prim. srvn. binez, binz, Binse, Mik. (Et.).
  14. 1. bíca, f. weibliches Schaf, Meg., Guts., Mur., Cig., C.; — prim. 1. bic.
  15. 2. bíca, f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
  16. bı̑cək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.- Vest.; — prim. 1. bic.
  17. bı̑cika, f. = bičica, das Schäflein, Guts., Mur., Cig.
  18. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
  19. bíčanje, n. das Peitschen, die Geißelung.
  20. bı̑čar, -rja, m. 1) der Peitschenmacher, der Peitschenhändler, Cig.; — 2) der Geißelmönch, der Flagellant, Cig., Jan., LjZv.
  21. bı̑čarica, f. die Peitsche, Dol.
  22. bíčati, bı̑čam, vb. impf. peitschen, geißeln; strafen: Bog nas biča.
  23. bíčavəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
  24. 1. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bič; kleine Peitsche.
  25. 2. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bic; das männliche Lamm, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.); oven z rogmi, Krn- Erj. (Torb.).
  26. 3. bı̑čək, -čka, m. dem. bik; junger Stier.
  27. 4. bı̑čək, -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče- Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.
  28. bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  29. bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Bas.
  30. bičevȃvəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
  31. bičevȃvka, f. die Peitscherin, Cig.
  32. bı̑čevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
  33. bíčevnik, m. der Peitschenstiel, Jan., Jurč.
  34. bı̑čica, f. dem. 1. bica; 1) das weibliche Lamm, Cig., Erj. (Torb.); — 2) = jaglec, trobentica, Cig.
  35. bíčiti, bı̑čim, vb. impf. = bičati, Z., z besedo koga b., schelten, C.; peinigen, beängstigen: bičilo me je, C.
  36. bı̑čje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
  37. bı̑čji, adj. Stier, nk.
  38. bı̑čka, f. dem. 1. bica; — ein Schaf mit kurzer Wolle, Štrek.
  39. bı̑čnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.
  40. bı̑g, m. = 2. bik, Notr.; kar je še trsice in biga, ljudje pokosijo, LjZv.
  41. bigamı̑ja, f. die Bigamie; — prim. dvoženstvo.
  42. bı̑glica, f. 1) der Holzsplitter, das Spänchen, Jan.; — 2) das Zündhölzchen, Cig., Jan., Kr.
  43. bijáča, f. 1) die Schlägerei, Svet. (Rok.).
  44. bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
  45. bı̑jəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.- Valj. (Rad).
  46. bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  47. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
  48. 2. bı̑k, m. die Simse (juncus effusus), na Cerkniškem jezeru- Erj. (Torb.); — prim. 2. bic.
  49. bikáč, m. der Dickkopf, Jan.; — ein verstockter Mensch, Mur., Mik.
  50. bikáča, f. ein dickköpfiges Weib ( prim. bikač); — ein verstocktes Weib, Mur.
  51. bikoglȃvəc, -vca, m. der Stierköpfige, Mur.
  52. bikoglȃvka, f. die Stierköpfige, Mur.
  53. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
  54. bíkovica, * f. = bikovnica, Cig., Jan., SlGor.
  55. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
  56. bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
  57. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
  58. 1. bíla, f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. bil.
  59. 2. bila, f., Guts., Cig., pogl. bilja.
  60. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
  61. bı̑łca, f. dem. bil; der Halm, C., Krelj; der Grashalm, Štrek.
  62. bı̑łčica, f. dem. bilka; das Hälmchen, M.
  63. bı̑lfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
  64. bı̑lfanje, n. sajenje bilf, Nov.
  65. bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.
  66. bı̑lja, f. 1) das Vorfest, die Vigilie, Cig.; na biljo, Št.; sveta b., = sveti večer, Guts.; — 2) pl. bilje, das Todtenamt, Cig., Mik., Gor.; — iz lat. vigiliae, Mik. (Et.).
  67. biljārd, m. das Billard, das Billardspiel, nk.; (biljar, Cig., Jan.).
  68. biljārdnica, f. das Billardzimmer, Cig.
  69. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
  70. biljevı̑t, adj. gewächsreich, Cig.
  71. bı̑łka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
  72. bı̑łnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
  73. 1. bílọ, n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
  74. 2. bílọ, n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.- Let.
  75. bilomèr, -mę́ra, der Pulsmesser, Cig.
  76. bílovka, f. der Kürbisblattstiel, SlGor.; — tudi: das Kürbisblatt, Mur., C.
  77. bı̑ncati, -am, vb. impf. = brcati, mit den Füßen stoßen, ausschlagen, Jan., C., Št.; sujejo in bincajo ga, Cv.
  78. bíncəlj, -clja, m. die Fleischkrone über dem Pferdehufe, die Fessel, Cig., Jan., C., Nov.; — prim. fincelj.
  79. bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
  80. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
  81. bı̑nga, f. das Pendel, V.-Cig.
  82. bı̑ngati, -am, vb. impf. hangend schwingen, baumeln, V.-Cig., Jan.
  83. bíngəlj, -glja, m. etwas hangend Schwingendes: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jé; (bingelj = die Eichel, krehelj = das Schwein), Z., die Haselnussdolde, C.; — das Uhrpendel, Cig.; — der Eiszapfen, C.
  84. bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.
  85. bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
  86. bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
  87. bı̑ngolice, ** f. pl. = gosli, Raič ( Let. 1878., 190.).
  88. bı̑nkoštən, -tna, adj. Pfingst-; binkoštna nedelja.
  89. bı̑nkošti, f. pl. Pfingsten; — "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
  90. bı̑nkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič ( Nkol.).
  91. binōm, m. das Binom ( math.); — prim. dvočlenec.
  92. binōmən, -mna, adj. binomisch, binomial, Cig. (T.).
  93. biografı̑ja, f. die Biographie; — prim. životopis.
  94. 1. bı̑r, m. = bira, Jan., Vest.
  95. 2. bı̑r, m. die Aussteuer, Mik.; — "das Wort ist fremden Ursprungs: vergl. magy. bér, Lohn", Mik. (Et.).
  96. 3. bı̑r, m. = ber, bar, (Kolbenhirse), Polj.
  97. 1. bíra, f. = bera; 1) das Sammeln, die Sammlung, Cig., Jan.; die Collectur: v biro iti (hoditi), biro jemati, Cig.; — 2) die Gattung, die Sorte, Jan.; vino dobre bire, C.; bilo jih (snubokov) je vsake bire, Erj. (Torb.); vse blago je ene bire, vzhŠt.
  98. bírənj, -rnja, m. ein Collecturmaß, C., Bes., (birən, -rna, Slom.).
  99. birìč, ** -íča, m. der Scherge, Meg.; der Stadtknecht, Boh.; der Gerichtsdiener; — prim. stsl. birištь, it. birro, der Scherge, Mik. (Et.).
  100. biríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Schergendienste leisten, Z.

   31.339 31.439 31.539 31.639 31.739 31.839 31.939 32.039 32.139 32.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA