Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.739-31.838)

  1. bȇrəc, -rca, m. der Leser, der Sammler, Jan., C.
  2. berečína, f. eine sumpfige Gegend, ein Morast, Mur., Cig., Jan., Ptuj- C.
  3. bérek, m. der Morast, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.
  4. berȇt, m. = barant: kadar imajo otroci dosti denarja, imajo kramarji dober beret, Dol.
  5. beretáti, -ȃm, vb. impf. = barantati, C., Bes., Dol.
  6. berẹ́vati, -am, vb. impf. zu klauben, zu sammeln pflegen: sestra bereva v gozdu jagode, Mik.
  7. bergamōtovəc, -vca, m. die Bergamottcitrone (citrus Bergamia), Tuš. (B.).
  8. bę̑rgla, f. die Krücke; po berglah hoditi; kljuka ob berglo zadene, Gleiches gesellt sich zu Gleichem, Z.; — die Sensenkrücke, Cig.; — prim. berla.
  9. beríca, f. die Leserin, die Sammlerin, Jan.
  10. bérih, m. der Sammler, der Collecturträger, C.
  11. berı̑j, m. velika luža, der Tümpel, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. berig.
  12. berı̑łnica, f. 1) = bralnica, C.; — 2) die Armenbüchse, Cig.
  13. beriłnják, m. das Lesepult, Jan.
  14. berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.
  15. berı̑vka, f. der Pflücksalat, Ljub.
  16. bȇrkati, -am, vb. impf. Nachlese halten (pri sadju), Šenpas- Erj. (Torb.).
  17. bę̑rla, f. = bergla, Notr.- Cig., Jan.; po berlah, Dalm.; — prim. lat. ferula, Stab, srlat. f. episcopalis, C., Levst. (Rok.).
  18. bermáš, m. der Soldatenwerber, Jan.; — prim. bermati.
  19. bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
  20. bernjáč, m. der Sammler, Jarn., M.
  21. bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
  22. bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.
  23. bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. brati.
  24. berúh, m. der Sammler, der Bettler ( zaničlj.), C.
  25. berúha, f. die Sammlerin, die Bettlerin ( zaničlj.), C.
  26. bə̀škati, -am, vb. impf., Glas., Bes., pogl. buškati.
  27. bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno- Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno- Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.- Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
  28. béštja, f. die Bestie (kletvica ali psovka); ti beštja ti!
  29. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
  30. bətáč, m. tiefe Stelle im Wasser, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 2. betič.
  31. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
  32. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
  33. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  34. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
  35. bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
  36. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
  37. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
  38. bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan- Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf ( zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.
  39. 1. bətìč, -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben ( bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn- Erj. (Torb.).
  40. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
  41. bətı̑čarica, f. die Stecknadel, Notr.
  42. bətı̑čək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
  43. bətíčən, -čna, adj. eigensinnig, (but-), Cig.
  44. betı̑čna, f. die Stecknadel, Dol., Ljub.
  45. bətı̑čnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  46. bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
  47. bətíšče, ** n. der Holzschlägelstiel, Cig.
  48. bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
  49. bȇtvica, f. dem. betva; 1) das Schäftchen: b. lasca, Erj. (Som.); — 2) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., nk., Št.; b. majorana, Pjk. (Črt.).
  50. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
  51. bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
  52. bę̑vk, m. das Gebelfer, Jan.
  53. bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.
  54. bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
  55. bę̑vkavəc, -vca, m. = lisjak, Cig.
  56. bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
  57. bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče ( Goriš.); — ovca bevli, GBrda.
  58. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
  59. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
  60. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
  61. bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
  62. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
  63. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
  64. bəzdáti, -ȃm, vb. impf. pfuschen, C.; — prim. bezati.
  65. bəzə̀g, -zgà, m. der Holunder (sambucus); črni b., der gemeine Holunder (s. nigra); rdeči ali divji b., der Traubenholunder (s. racemosa), Cig.; — bȇzəg, -zga, Št.
  66. bəzə̀k, -zkà, m. das Taschenmesser, C.; der Taschenveitel, Savinska dol.
  67. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
  68. bəzga, f. = bezeg, Saleška dol.- C., Štrek.
  69. 1. bę̑zgalica, f. 1) das Rennen, die Flucht, C.; — 2) = potepača, C.; — prim. 2. bezgati.
  70. 2. bəzgȃlica, f. = bzikalica, die Spritze, Guts.
  71. bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
  72. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
  73. 2. bę́zgati, -am, vb. impf. herumrennen, biesen, Mur., Jan., Št.; ako živina sliši "bz, bz", kakor obadi brnijo, začne bezgati, Št.
  74. bəzgȃvčən, -čna, adj. = bezgavkast, Z.
  75. bəzgȃvka, f. 1) die Spitzmaus, Kras- Cig., Jan.; — 2) = bezgetulja, Frey. (F.); — 3) die Halsdrüsengeschwulst, das Mandelgeschwür; — bezgavke, die Scropheln, Bleiw.- Cig.; — prim. 1. bezgati; zaradi pomena prim. mramor, želva.
  76. bəzgetúlja, f. die Bartmeise, C., Z., Frey. (F.); — prim. 1. bezgati.
  77. bezgljáti, -ȃm, vb. impf. herumlaufen, Z.; herumstreifen, C.; — prim. 2. bezgati.
  78. bəzgǫ́v, adj. Holunder-; b. les, bezgovo cvetje; — b. izgovor, eine schale Ausrede, Z.
  79. bəzgǫ̑vəc, * -vca, m. der Holunderstrauch, Jan., C.
  80. bəzgovína, f. das Holundergesträuch; — das Holunderholz.
  81. bəzgǫ̑vje, n. das Holundergesträuch.
  82. bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
  83. bezíkav, adj. leutscheu, Jan.
  84. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
  85. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
  86. bezjáški, adj. 1) besjakisch, Dalm.; — 2) tölpelhaft, ZgD.
  87. bezljȃnje, n. das Biesen.
  88. bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
  89. bezljȃvka, f. eine zum Schwärmen aufgelegte Biene, der Kollerer, Cig.
  90. bezljìv, -íva, adj. leutscheu, Jan.
  91. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
  92. 2. bezníca, f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
  93. beznı̑čar, -rja, m. der Keuschler, C.
  94. bezoār, m. der Besoarstein, Jan., Cig.
  95. bezoārka, f. die Besoarziege (capra aegagrus), Erj. (Z.).
  96. bəzǫ̑vəc, -vca, m. der Holunder, Zilj.- Jarn. (Rok.), Josch.
  97. bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.- Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.- Valj. (Rad).
  98. bẹ́žanje, m. das Fliehen; tudi: bẹžȃnje.
  99. bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
  100. bẹ́žən, -žna, adj. 1) zur Flucht gehörig: bežna ladja, das Fliehboot, Cig.; — 2) flüchtig ( opp. trajen), Jan., C.

   31.239 31.339 31.439 31.539 31.639 31.739 31.839 31.939 32.039 32.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA