Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.701-31.800)

  1. bẹlokoščę̑n, adj. aus weißem Bein, Z.
  2. bẹlolı̑čnik, m. ein Mensch von weißem Antlitz, Z.
  3. bẹloǫ́čnica, f. die weiße Augenhaut, die Hornhaut, (beločnica) Cig. (T.), Erj. (Som.).
  4. bẹlopǫ̑pka, f. neka vinska trta, C., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  5. bẹlorèp, -rę́pa, adj. weißgeschwänzt, Cig.
  6. belorę̑pəc, -pca, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Jan., Z., Frey. (F.); belorepci se nahajajo po vsem Krasu, LjZv.
  7. bẹlorı̑tka, f. = belorepec, Cig., Levst. (Nauk).
  8. bẹlorùn, -rúna, adj. mit weißem Vlies, weißwollig, Jan.
  9. bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.
  10. bẹlotína, f. der Splint, Jan.
  11. bẹloȗška, f. die Ringelnatter (tropidonotus natrix).
  12. bẹlovràt, -vráta, adj. weißhalsig, Cig., Jan.
  13. bẹlozvẹ́zdən, -dna, adj. silbergestirnt, Cig.
  14. bẹlúg, m. weißes männliches Schwein, (-ljug) Mur.
  15. bẹlúga, f. 1) weiße Kuh, (-ljuga) Mur.; — 2) der Hausen (acipenser huso), Jan., Erj. (Ž.); rus.
  16. bẹlȗgəc, -gca, m. ( nam. -žəc) weißes männliches Schwein, weißer Eber, C.
  17. bẹlúh, m. bel človek ( zaničlj.), Z., ZgD.; kako se mi prilizuje ta mestni beluh! Andr.
  18. bẹlȗnəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), SlN.
  19. bẹlúš, m. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), C.; tudi: porabni b., der gebräuchliche Spargel (a. officinalis), Tuš. (R.).
  20. bẹlȗšnica, f., pl. belušnice, Spargelgewächse, Tuš. (B.), Cig. (T.).
  21. bẹlútina, 1) das weiße Fleisch vom gebratenen Geflügel, BlKr.; — 2) der Splint, Cig.
  22. bę́na, f. der Einfaltspinsel, der Tölpel; Cig.; ti si prava bena! BlKr.; tudi hs.; iz tur., Dan.
  23. bəngljáti, -ȃm, vb. impf., Glas., pogl. bingljati.
  24. bę̑r, -ı̑, f. = bera: telovnik je najprva pomladnja ber (čebelam), Levst. (Beč.).
  25. bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.
  26. beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.- Cig.; der Collecturant, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem- Erj. (Torb.).
  27. beráča, f. die Weinleserin, Mur.; — die Sammlerin, Jan.
  28. beráčenje, n. das Betteln, Cig.
  29. beračíca, f. 1) die Weinleserin, Cig., Jan., Št.; — 2) die Bettlerin.
  30. beračı̑ja, f. 1) die Bettelei; — 2) die Bettelarmut, die Armseligkeit; — 3) das Bettelvolk, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli takih beračij, Jurč.
  31. beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
  32. beráčnica, f. 1) die Bettlerherberge, Cig.; — 2) der Bettelstab, C.
  33. beračǫ̑n, m. der Bettler ( zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).
  34. berákinja, f. die Weinleserin, Mik.
  35. berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.
  36. bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.
  37. bȇrčva, f. die Kohlpflanze, Rez.- C.; — prim. it. brasca, bav. barschen, C.
  38. bérdija, f. neka psovka: ti berdija ti! Gor.; že dva dni nisem videl te berdije ("berdje") potepilne, Jurč.
  39. bȇrəc, -rca, m. der Leser, der Sammler, Jan., C.
  40. berečína, f. eine sumpfige Gegend, ein Morast, Mur., Cig., Jan., Ptuj- C.
  41. bérek, m. der Morast, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.
  42. berȇt, m. = barant: kadar imajo otroci dosti denarja, imajo kramarji dober beret, Dol.
  43. beretáti, -ȃm, vb. impf. = barantati, C., Bes., Dol.
  44. berẹ́vati, -am, vb. impf. zu klauben, zu sammeln pflegen: sestra bereva v gozdu jagode, Mik.
  45. bergamōtovəc, -vca, m. die Bergamottcitrone (citrus Bergamia), Tuš. (B.).
  46. bę̑rgla, f. die Krücke; po berglah hoditi; kljuka ob berglo zadene, Gleiches gesellt sich zu Gleichem, Z.; — die Sensenkrücke, Cig.; — prim. berla.
  47. beríca, f. die Leserin, die Sammlerin, Jan.
  48. bérih, m. der Sammler, der Collecturträger, C.
  49. berı̑j, m. velika luža, der Tümpel, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. berig.
  50. berı̑łnica, f. 1) = bralnica, C.; — 2) die Armenbüchse, Cig.
  51. beriłnják, m. das Lesepult, Jan.
  52. berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.
  53. berı̑vka, f. der Pflücksalat, Ljub.
  54. bȇrkati, -am, vb. impf. Nachlese halten (pri sadju), Šenpas- Erj. (Torb.).
  55. bę̑rla, f. = bergla, Notr.- Cig., Jan.; po berlah, Dalm.; — prim. lat. ferula, Stab, srlat. f. episcopalis, C., Levst. (Rok.).
  56. bermáš, m. der Soldatenwerber, Jan.; — prim. bermati.
  57. bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
  58. bernjáč, m. der Sammler, Jarn., M.
  59. bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
  60. bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.
  61. bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. brati.
  62. berúh, m. der Sammler, der Bettler ( zaničlj.), C.
  63. berúha, f. die Sammlerin, die Bettlerin ( zaničlj.), C.
  64. bə̀škati, -am, vb. impf., Glas., Bes., pogl. buškati.
  65. bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno- Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno- Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.- Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
  66. béštja, f. die Bestie (kletvica ali psovka); ti beštja ti!
  67. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
  68. bətáč, m. tiefe Stelle im Wasser, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 2. betič.
  69. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
  70. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
  71. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  72. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
  73. bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
  74. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
  75. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
  76. bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan- Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf ( zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.
  77. 1. bətìč, -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben ( bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn- Erj. (Torb.).
  78. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
  79. bətı̑čarica, f. die Stecknadel, Notr.
  80. bətı̑čək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
  81. bətíčən, -čna, adj. eigensinnig, (but-), Cig.
  82. betı̑čna, f. die Stecknadel, Dol., Ljub.
  83. bətı̑čnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  84. bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
  85. bətíšče, ** n. der Holzschlägelstiel, Cig.
  86. bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
  87. bȇtvica, f. dem. betva; 1) das Schäftchen: b. lasca, Erj. (Som.); — 2) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., nk., Št.; b. majorana, Pjk. (Črt.).
  88. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
  89. bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
  90. bę̑vk, m. das Gebelfer, Jan.
  91. bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.
  92. bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
  93. bę̑vkavəc, -vca, m. = lisjak, Cig.
  94. bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
  95. bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče ( Goriš.); — ovca bevli, GBrda.
  96. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
  97. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
  98. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
  99. bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
  100. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.

   31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA