Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.539-31.638)

  1. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
  2. bȃša, ** -e, m. = paša, Cig., Jan., Npes.; — iz tur.
  3. bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.- M.; — prim. nem. Watsack, C.
  4. 1. bȃštati, -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice ( it. "fascetti") delati.
  5. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
  6. baštı̑ja, f. die Bastei, Cig., Jan.
  7. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
  8. bataljǫ̑n, m. oddelek vojaštva, das Bataillon.
  9. bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).
  10. bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
  11. bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
  12. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
  13. bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
  14. bátriti, -im, vb. impf. aufmuntern, trösten, ogr.- C., (od magy. bátor, hraber, Dan.).
  15. bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
  16. batrivı̑telj, m. der Tröster, ogr.- M.
  17. batrivı̑teljica, f. die Trösterin, ogr.- M.
  18. batrivíti, -ím, vb. impf. aufmuntern, trösten, Meg., ogr.- M., C.
  19. bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.
  20. bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.
  21. bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.
  22. bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
  23. bazālt, m. der Basalt ( min.).
  24. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
  25. 1. bazílika, f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  26. 2. bazīlika, f. die Basilica (eine Art Kirche).
  27. bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
  28. 1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
  29. 2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
  30. bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
  31. bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
  32. bəbáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden ("debelo, nerazumno govoriti"), C.; — prim. stsl. bъbati.
  33. bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče- Levst. (Rok.).
  34. bę̑bež, m. = bebec, Cig., Glas.
  35. bę́biti, * -im, vb. impf. 1) dumm machen, Cig.; b. se, sich albern betragen, Cig.; — 2) einem ein Blendwerk vormachen, ihn übertölpeln, Cig., C.
  36. bę̑bkati, -am, vb. impf. zum Besten haben, Cig.
  37. bəbljáti, -ȃm, vb. impf. lallen, Cig.; unverständlich sprechen, Levst. (Rok.); — prim. bəbati.
  38. bę́bščina, f. = bebstvo, Ravn.- C.
  39. bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
  40. bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
  41. bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
  42. 1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
  43. 2. bę̑č, m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.- C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.- Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.
  44. bę́čati, * bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
  45. bəčə̀k, * -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.- Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
  46. bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. (Zb. sp.).
  47. bəčvà, f. 1) das Fass, die Tonne, Cig., C.; (1000 klgr.), DZ.; — 2) der Bottich, Jan.; — prim. bačva.
  48. bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
  49. bedáča, f. ein dummes Weib, Mur., Cig., Mik.
  50. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
  51. bedákati, * -am, vb. impf. b. koga, jemanden *zum Besten halten, BlKr.
  52. bedarı̑ja, f. die Thorheit, die Narretei; pustne bedarije, Slom.- C.
  53. bədę́čən, -čna, adj. wachsam, C.
  54. bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
  55. bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
  56. bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik- Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
  57. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
  58. bədẹ́nje, n. das Wachen.
  59. bədẹ́ti, -ím, vb. impf. wach sein, wachen: vso noč smo bedeli.
  60. bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.- C.
  61. bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
  62. bədnjáča, f. hohler Baumstamm, C.
  63. bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.- Zora.
  64. bedràt, -áta, adj. großschenkelig, Cig., Jan.
  65. bedráti, -ȃm, vb. impf. lahm gehen, Cig.; o palici sključen bedra, Levst. (Zb. sp.).
  66. bédrce, n. dem. bedro, das Schenkelchen; gosje b., die Ganskeule; pl. bę̑drca, Dol.
  67. bę́drn, adj. Schenkel-, Cig.
  68. bę́drnat, adj. dickschenkelig, Cig., Jan.
  69. bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).
  70. bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
  71. 1. bẹ̑g, m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.- C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.- C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.
  72. 2. bę̑g, m. = plemenitaš, knez (pri Turkih); — prim. tur. beg = gospod, Dan.
  73. bę̑ga, f. der Laubfrosch, C.; — prim. magy. béka, C.
  74. bẹgáłən, -łna, adj. störend, Jan.
  75. bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj- C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
  76. bẹ́ganje, n. 1) das Hinundherlaufen; — 2) das Scheuchen, das Irremachen.
  77. 1. bẹ́gati, -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.- Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.
  78. bẹ́gav, adj. unbeständig, Jan.
  79. bę́gavica, f. der Laubfrosch, C.; — prim. 2. begati.
  80. bẹgljìv, -íva, adj. flüchtig, unstät, unbeständig, Cig., Jan., nk.
  81. bẹ̑goma, adv. fliehend, Mik., Z.; Begoma, vojaki moji, Vsak naj zdaj nazaj hiti, Npes.-K.
  82. bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
  83. bẹgȗn, m. der Flüchtling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Deserteur, Cig., Jan.
  84. bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  85. 1. bę́ka, f. die Flechtweide, die Korbweide (salix viminalis); — die Weidenruthe, C.; beke ali uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, košnice, in straclje ( prim. it. strozzatoio, Strick zum Erwürgen) Ip.- Erj. (Torb.).
  86. 2. bę́ka, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  87. bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.
  88. bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.- Valj. (Rad); — schwätzen, C.
  89. bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).
  90. beketȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Cig., Jan.
  91. bekljáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, SlN.; — prim. bekati.
  92. bę́kniti, bę̑knem, vb. pf. einen Blöklaut von sich geben, Cig., M.
  93. bę́kovina, f. das Flechtweidenholz.
  94. bę́kovišče, n. der Ort wo Flechtweiden wachsen, Cig.
  95. bę́kovka, f. ein Singvogel (sylvia sp.), Kras- Erj. (Torb.).
  96. bekúlja, f. iz bekovih viter spletena okrogla cajnica z locnjem, Laško ( Št.).
  97. bekȗljica, f. dem. bekulja, ("bakulica", Laško- Glas.).
  98. bẹ̑ł, -ı̑, f. 1) eine Augenkrankheit: der graue Star, Kras- Cig., Jan., Erj. (Som.); (pri konjih) Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlthau, Cig.; — 3) svinčena b., das Bleiweiß, DZ., C., Erj. (Min.).
  99. bẹ́ł, adj. weiß; beli grad ( v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.- C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.
  100. bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).

   31.039 31.139 31.239 31.339 31.439 31.539 31.639 31.739 31.839 31.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA