Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.501-31.600)

barı̑glar, -rja, m. sodar, ki barigle dela, C.
barı̑glica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
bārij, m. das Barium ( chem.), Cig. (T.).
bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).
barı̑ł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.
barı̑łəc, -łca, m. das Handfässchen, C., Št., BlKr.
barīt, m. der Baryt, der Schwerspath, Cig. (T.).
barjàn, -ána, m. der Morastbewohner, Levst. (Močv.), nk.
barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
bárjevəc, -vca, m. das Sumpferz, Erj. (Min.).
bárkan, m. = barhant, Jan.; — prim. srvn. barkan, Mik.
barkotǫ̑n, m. die Galeere, ob Dravi- C.; großes Flussschiff, Z.; — iz it. barchettone (?).
barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.
barkováti, -ȗjem, vb. impf. fratscheln, forschen, Z., M.; — prim. barati.
barláti, -ȃm, vb. impf. sich zu schaffen machen, BlKr.
bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
baronı̑ja, f., Cig., pogl. baronstvo.
barǫ́niti, vb. impf. baronisieren, Cig.
barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice- Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
barȏrklati, -am, vb. impf. mit Kugeln spielen, igrati z barorklami, Banjščice- Erj. (Torb.).
baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
baršunàt, -áta, adj. = baršunast, Mur., Jan.
baršȗnov, adj. sammten, nk.
bàrt, m. = -krat, -mal; — prim. srvn. ein fart, Mik.
bȃrvanje, n. das Färben, Cig., nk.
barvarı̑ja, f. = barvarstvo, Cig., Jan.
barvȃrnica, f. die Färberwerkstätte, Cig.
bȃrvati, -am, vb. impf. färben, Cig., Jan., nk.; rdeče, črno b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; b. se, sich schminken, Cig.
bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
barvíłən, -łna, adj. färbend: barvilna moč, die Färbekraft, Žnid.; barvilna prst, die Farberde; barvilni izlečki, Färbeextracte, DZ.
barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
barvína, f. der Farbenstoff, Cig.
bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
bȃrvnik, m. das Farbenkästchen, Cig., C.
barvomèr, -mę́ra, m. der Farbenmesser, Cig. (T.).
barvovı̑t, adj. farbenreich, Vest.
baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
bȃša, ** -e, m. = paša, Cig., Jan., Npes.; — iz tur.
bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.- M.; — prim. nem. Watsack, C.
1. bȃštati, -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice ( it. "fascetti") delati.
bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
baštı̑ja, f. die Bastei, Cig., Jan.
bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
bataljǫ̑n, m. oddelek vojaštva, das Bataillon.
bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).
bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
bátriti, -im, vb. impf. aufmuntern, trösten, ogr.- C., (od magy. bátor, hraber, Dan.).
bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
batrivı̑telj, m. der Tröster, ogr.- M.
batrivı̑teljica, f. die Trösterin, ogr.- M.
batrivíti, -ím, vb. impf. aufmuntern, trösten, Meg., ogr.- M., C.
bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.
bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.
bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.
bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
bazālt, m. der Basalt ( min.).
bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
1. bazílika, f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
2. bazīlika, f. die Basilica (eine Art Kirche).
bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
bəbáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden ("debelo, nerazumno govoriti"), C.; — prim. stsl. bъbati.
bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče- Levst. (Rok.).
bę̑bež, m. = bebec, Cig., Glas.
bę́biti, * -im, vb. impf. 1) dumm machen, Cig.; b. se, sich albern betragen, Cig.; — 2) einem ein Blendwerk vormachen, ihn übertölpeln, Cig., C.
bę̑bkati, -am, vb. impf. zum Besten haben, Cig.
bəbljáti, -ȃm, vb. impf. lallen, Cig.; unverständlich sprechen, Levst. (Rok.); — prim. bəbati.
bę́bščina, f. = bebstvo, Ravn.- C.
bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
2. bę̑č, m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.- C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.- Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.
bę́čati, * bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
bəčə̀k, * -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.- Erj. (Torb.); (bȇčək, ^*daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. (Zb. sp.).
bəčvà, f. 1) das Fass, die Tonne, Cig., C.; (1000 klgr.), DZ.; — 2) der Bottich, Jan.; — prim. bačva.
bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
bedáča, f. ein dummes Weib, Mur., Cig., Mik.
bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
bedákati, * -am, vb. impf. b. koga, jemanden ^*zum Besten halten, BlKr.
bedarı̑ja, f. die Thorheit, die Narretei; pustne bedarije, Slom.- C.
bədę́čən, -čna, adj. wachsam, C.
bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik- Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
bədẹ́nje, n. das Wachen.
bədẹ́ti, -ím, vb. impf. wach sein, wachen: vso noč smo bedeli.
bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.- C.
bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
bədnjáča, f. hohler Baumstamm, C.

31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA