Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.439-31.538)

  1. bakrorẹ̑zəc, -zca, m. der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
  2. bakrorẹ́zən, -zna, adj. Kupferstech-: bakrorezna šola, Navr. (Let.).
  3. bakrorẹ̑zje, n. = bakrorestvo, Jan.
  4. bákrov, adj. Kupfer-: bakrova zeleníca, das Berggrün, Cig., Jan.
  5. bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.- C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
  6. balāda, f. vrsta epičnih pesmi, die Ballade.
  7. bálar, -rja, m. der das Brautgut in das Haus des Bräutigams führt, Z.; — prim. bala 2).
  8. bȃłda, f. dicker Prügel, Mur.; dicker Stock: birič z baldo, Z.; — pogl. balta.
  9. bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.
  10. balēt, m. der Bühnentanz, das Ballett.
  11. bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
  12. balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
  13. balı̑ncati, -am, vb. impf. mit Kugeln (Steinen) spielen, Z., Ip., Prim.
  14. balíšče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok.
  15. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
  16. bȃlog, m. weißer Ochs, Tolm.- Erj. (Torb.); gefleckter Ochs, Polj.; — prim. baleh, balha.
  17. baloh, m. großer Laubbausch, Fr., Ptuj- C.; — prim. bala (?).
  18. balotáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder wirres Zeug reden, C., Z.; — prim. balovati.
  19. balotȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, C.
  20. balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.
  21. bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Kras- Erj. (Torb.).
  22. bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — prim. balhast.
  23. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
  24. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
  25. baluštráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwätzen, (tudi: balo-, C., bele-, Št., Kr.); — prim. balusati, balovati.
  26. bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
  27. bȃlzamar, -rja, m. der Balsamkrämer, Cig.
  28. bȃlzamov, adj. balsamisch, Balsam-, Cig.
  29. balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
  30. bȃn, m. der Banus: hrvatski ban, der B. von Kroatien.
  31. banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).
  32. bȃnda, f. die Bande; pos. die Musikbande.
  33. bandérce, n. dem. bandero, das Fähnlein, Cig., Jan., Npes.-K.
  34. bandérišče, n. die Fahnenstange, Jan., DZ.
  35. bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
  36. bángar, -rja, m. die Thürpfoste, ( nav. banger); — prim. vanger.
  37. baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).
  38. bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
  39. bȃnjka, f. 1) dem. banja, Polj.; — 2) ein plattes Tragfass für Flüssigkeiten, C., Dol.; dve banjki vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč.
  40. bȃnka, f. 1) die Bank (ein Geldinstitut), Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Banknote, Mur., stara banka, Št.
  41. bankēt, m. slovesen obed, das Bankett.
  42. bankrōt, m. der Bankerott, das Falliment, Cig., Jan., nk.
  43. banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.
  44. banováti, -ȗjem, vb. impf. Banus sein, Mik.
  45. banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
  46. bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)- Erj. (Torb.).
  47. bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.
  48. bȃr, adv. = vsaj, wenigstens, Danj., vzhŠt., ogr.; ako ne curi, bar kaplja, C.; — prim. tur. bari, magy. bár, Mik. (Et.).
  49. bára, ** f. der Sumpf, der Morast, Z., nk.; mlake in bare, Erj. (Izb. sp.); — prim. barje; hs. bara, die Pfütze.
  50. bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.
  51. barȃnt, m. = kup: b. skleniti, Npes.-Schein.
  52. barantáti, -ȃm, vb. impf. kupčevati; b. z žitom, s kožami; — prim. baratati.
  53. baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.- Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
  54. 2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
  55. barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.
  56. barbarīzəm, -zma, m. der Barbarismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  57. bārd, m. starokeltski pevec, der Barde, Cig., Jan.
  58. bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
  59. barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  60. bárhant, m. neka tkanina, der Barchent; (parhant, Guts., barhent, Jan.).
  61. bárhantov, adj. = barhantast.
  62. 1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
  63. barı̑glar, -rja, m. sodar, ki barigle dela, C.
  64. barı̑glica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
  65. bārij, m. das Barium ( chem.), Cig. (T.).
  66. bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).
  67. barı̑ł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.
  68. barı̑łəc, -łca, m. das Handfässchen, C., Št., BlKr.
  69. barīt, m. der Baryt, der Schwerspath, Cig. (T.).
  70. barjàn, -ána, m. der Morastbewohner, Levst. (Močv.), nk.
  71. barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
  72. bárjevəc, -vca, m. das Sumpferz, Erj. (Min.).
  73. bárkan, m. = barhant, Jan.; — prim. srvn. barkan, Mik.
  74. barkotǫ̑n, m. die Galeere, ob Dravi- C.; großes Flussschiff, Z.; — iz it. barchettone (?).
  75. barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.
  76. barkováti, -ȗjem, vb. impf. fratscheln, forschen, Z., M.; — prim. barati.
  77. barláti, -ȃm, vb. impf. sich zu schaffen machen, BlKr.
  78. bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
  79. baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
  80. baronı̑ja, f., Cig., pogl. baronstvo.
  81. barǫ́niti, vb. impf. baronisieren, Cig.
  82. barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice- Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
  83. barȏrklati, -am, vb. impf. mit Kugeln spielen, igrati z barorklami, Banjščice- Erj. (Torb.).
  84. baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
  85. baršunàt, -áta, adj. = baršunast, Mur., Jan.
  86. baršȗnov, adj. sammten, nk.
  87. bàrt, m. = -krat, -mal; — prim. srvn. ein fart, Mik.
  88. bȃrvanje, n. das Färben, Cig., nk.
  89. barvarı̑ja, f. = barvarstvo, Cig., Jan.
  90. barvȃrnica, f. die Färberwerkstätte, Cig.
  91. bȃrvati, -am, vb. impf. färben, Cig., Jan., nk.; rdeče, črno b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; b. se, sich schminken, Cig.
  92. bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
  93. barvíłən, -łna, adj. färbend: barvilna moč, die Färbekraft, Žnid.; barvilna prst, die Farberde; barvilni izlečki, Färbeextracte, DZ.
  94. barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
  95. barvína, f. der Farbenstoff, Cig.
  96. bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
  97. bȃrvnik, m. das Farbenkästchen, Cig., C.
  98. barvomèr, -mę́ra, m. der Farbenmesser, Cig. (T.).
  99. barvovı̑t, adj. farbenreich, Vest.
  100. baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.

   30.939 31.039 31.139 31.239 31.339 31.439 31.539 31.639 31.739 31.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA