Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.401-31.500)

  1. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
  2. bahọ̑nta, f. der Faustschlag, C.
  3. bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.
  4. bahorı̑n, m. der Windwirbel, Jan.; (bohorin, Št.- Cig.); — prim. rus. bahorь = žestokij vihrъ, Dalj.
  5. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
  6. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  7. bajáłən, -łna, adj. Zauber-: bajalne besede, Erj. (Torb.).
  8. bájanica, f. die Wünschelruthe, Jan., Glas.
  9. bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.
  10. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  11. bajbák, m. das Steppen-Murmelthier, der Bobak, Cig.; — rus.
  12. bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora ( Tolm.).
  13. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
  14. bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)
  15. bajíłən, -łna, adj. Zauber-: bajilne pesni, Zaubergesänge, SlN.
  16. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
  17. bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).
  18. bajonēt, m. vojaško bodalo, das Bajonnet.
  19. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
  20. bȃjtar, -rja, m. der Keuschler.
  21. bȃjtarica, f. die Keuschlerin.
  22. bȃjtati, -am, vb. impf. mit Brettern und Balken aussteifen, auszimmern: šterno, jez bajtati, die Cisterne, den Deich schalen, V.-Cig.
  23. bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).
  24. bakalár, -rja, m. der Baccalaureus, Cig.
  25. bákəłnik, m. der Fackelschuh, Cig.; — prim. bakla.
  26. bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
  27. bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.- C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
  28. baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.
  29. bakláš, m. der Fackelträger, SlN.
  30. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
  31. bakráč, m. kupferner Kessel, Mur., C.; — tudi hs.; iz tur., Dan.
  32. bakrár, -rja, m. der Kupferschmied, Z.
  33. bakrȃrnica, * f. die Kupferschmiede, Z.
  34. bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).
  35. bakrę̑nəc, -nca, m. die Kupferlasur, Z.; modri b., Erj. (Min.); rdeči b., das Rothkupfererz, Erj. (Min.).
  36. bakreníca, f. das Cementwasser (eine kupferhältige Flüssigkeit), Cig., Erj. (Min.); das Kupferwasser, Jes.
  37. bakreník, m. das Kupferbergwerk, Z.
  38. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.
  39. bakrorẹ̑zəc, -zca, m. der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
  40. bakrorẹ́zən, -zna, adj. Kupferstech-: bakrorezna šola, Navr. (Let.).
  41. bakrorẹ̑zje, n. = bakrorestvo, Jan.
  42. bákrov, adj. Kupfer-: bakrova zeleníca, das Berggrün, Cig., Jan.
  43. bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.- C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
  44. balāda, f. vrsta epičnih pesmi, die Ballade.
  45. bálar, -rja, m. der das Brautgut in das Haus des Bräutigams führt, Z.; — prim. bala 2).
  46. bȃłda, f. dicker Prügel, Mur.; dicker Stock: birič z baldo, Z.; — pogl. balta.
  47. bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.
  48. balēt, m. der Bühnentanz, das Ballett.
  49. bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
  50. balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
  51. balı̑ncati, -am, vb. impf. mit Kugeln (Steinen) spielen, Z., Ip., Prim.
  52. balíšče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok.
  53. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
  54. bȃlog, m. weißer Ochs, Tolm.- Erj. (Torb.); gefleckter Ochs, Polj.; — prim. baleh, balha.
  55. baloh, m. großer Laubbausch, Fr., Ptuj- C.; — prim. bala (?).
  56. balotáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder wirres Zeug reden, C., Z.; — prim. balovati.
  57. balotȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, C.
  58. balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.
  59. bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Kras- Erj. (Torb.).
  60. bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — prim. balhast.
  61. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
  62. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
  63. baluštráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwätzen, (tudi: balo-, C., bele-, Št., Kr.); — prim. balusati, balovati.
  64. bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
  65. bȃlzamar, -rja, m. der Balsamkrämer, Cig.
  66. bȃlzamov, adj. balsamisch, Balsam-, Cig.
  67. balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
  68. bȃn, m. der Banus: hrvatski ban, der B. von Kroatien.
  69. banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).
  70. bȃnda, f. die Bande; pos. die Musikbande.
  71. bandérce, n. dem. bandero, das Fähnlein, Cig., Jan., Npes.-K.
  72. bandérišče, n. die Fahnenstange, Jan., DZ.
  73. bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
  74. bángar, -rja, m. die Thürpfoste, ( nav. banger); — prim. vanger.
  75. baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).
  76. bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
  77. bȃnjka, f. 1) dem. banja, Polj.; — 2) ein plattes Tragfass für Flüssigkeiten, C., Dol.; dve banjki vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč.
  78. bȃnka, f. 1) die Bank (ein Geldinstitut), Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Banknote, Mur., stara banka, Št.
  79. bankēt, m. slovesen obed, das Bankett.
  80. bankrōt, m. der Bankerott, das Falliment, Cig., Jan., nk.
  81. banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.
  82. banováti, -ȗjem, vb. impf. Banus sein, Mik.
  83. banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
  84. bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)- Erj. (Torb.).
  85. bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.
  86. bȃr, adv. = vsaj, wenigstens, Danj., vzhŠt., ogr.; ako ne curi, bar kaplja, C.; — prim. tur. bari, magy. bár, Mik. (Et.).
  87. bára, ** f. der Sumpf, der Morast, Z., nk.; mlake in bare, Erj. (Izb. sp.); — prim. barje; hs. bara, die Pfütze.
  88. bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.
  89. barȃnt, m. = kup: b. skleniti, Npes.-Schein.
  90. barantáti, -ȃm, vb. impf. kupčevati; b. z žitom, s kožami; — prim. baratati.
  91. baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.- Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
  92. 2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
  93. barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.
  94. barbarīzəm, -zma, m. der Barbarismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  95. bārd, m. starokeltski pevec, der Barde, Cig., Jan.
  96. bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
  97. barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  98. bárhant, m. neka tkanina, der Barchent; (parhant, Guts., barhent, Jan.).
  99. bárhantov, adj. = barhantast.
  100. 1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.

   30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA