Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.339-31.438)

  1. bábičiti, -im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur.
  2. bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
  3. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  4. bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
  5. bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
  6. bábiti, * -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
  7. bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  8. babjevę́rən, -rna, adj. abergläubig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  9. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
  10. bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.
  11. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
  12. bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
  13. bablę̑tce, n. altes Weibchen, C.
  14. babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
  15. bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
  16. bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
  17. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  18. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  19. babováti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Hebamme sein, Mur., Mik.
  20. babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).
  21. babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).
  22. babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
  23. bȃc, m. männliches Lamm, Gor.; — prim. bav. bätz, bätzlein, Schaf, Schäfchen.
  24. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
  25. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
  26. bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
  27. bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen ( z. B. der Kinder), Z.
  28. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  29. bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
  30. bȃčək, -čka, m. das Reisigbündel, Gor.; — prim. it. fascio, Bündel.
  31. bȃčəv, -čve, f. = bačva, sod, Notr.- Erj. (Torb.).
  32. bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.- Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
  33. bȃčvica, f. dem. bačva; 1) das Fässchen, Z.; — 2) der Kübel, C.
  34. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
  35. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
  36. badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  37. badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
  38. bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
  39. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
  40. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
  41. bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.
  42. bagláč, m. zudringlicher Bettler, SlGor.
  43. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  44. bȃgrəc, -grca, m. die Purpurfarbe, Cig., Jan.; — rus.
  45. bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
  46. bagreníca, f. der Purpurmantel, Cig., Jan.; — stsl.
  47. bagrę̑nka, f. die Purpurschnecke, Cig.; — rus.
  48. bagríti, -ím, vb. impf. purpurroth färben, Cig.; — rus. bagrítъ.
  49. bȃgrnik, m. der Purpurfärber, Cig., Jan.; — stsl.
  50. baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.- C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.
  51. baháča, f. ein prahlhaftes Weib, Fr.- C.
  52. baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
  53. báhanje, n. das Prahlen, das Großthun.
  54. baharı̑ja, f. die Prahlerei, das Großthun.
  55. baháriti, * -im, vb. impf. prahlen, Zv., Svet. (Rok.).
  56. baháški, adj. prahlerisch, großthuerisch.
  57. bahàt, -áta, adj. prahlerisch; bahati ljudje; bahata obleka, prunkende Kleidung.
  58. báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
  59. bahàv, -áva, adj. prahlsüchtig, großsprecherisch, Cig., Jan.
  60. báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
  61. báhavən, -vna, adj. prahlsüchtig, ruhmredig, aufschneiderisch, Mur., Cig., Jan.
  62. báhavka, f. 1) die Prahlerin, Cig., Jan.; — 2) eine Art breite Halsbinde, Dol.
  63. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
  64. bahọ̑nta, f. der Faustschlag, C.
  65. bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.
  66. bahorı̑n, m. der Windwirbel, Jan.; (bohorin, Št.- Cig.); — prim. rus. bahorь = žestokij vihrъ, Dalj.
  67. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
  68. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  69. bajáłən, -łna, adj. Zauber-: bajalne besede, Erj. (Torb.).
  70. bájanica, f. die Wünschelruthe, Jan., Glas.
  71. bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.
  72. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  73. bajbák, m. das Steppen-Murmelthier, der Bobak, Cig.; — rus.
  74. bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora ( Tolm.).
  75. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
  76. bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)
  77. bajíłən, -łna, adj. Zauber-: bajilne pesni, Zaubergesänge, SlN.
  78. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
  79. bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).
  80. bajonēt, m. vojaško bodalo, das Bajonnet.
  81. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
  82. bȃjtar, -rja, m. der Keuschler.
  83. bȃjtarica, f. die Keuschlerin.
  84. bȃjtati, -am, vb. impf. mit Brettern und Balken aussteifen, auszimmern: šterno, jez bajtati, die Cisterne, den Deich schalen, V.-Cig.
  85. bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).
  86. bakalár, -rja, m. der Baccalaureus, Cig.
  87. bákəłnik, m. der Fackelschuh, Cig.; — prim. bakla.
  88. bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
  89. bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.- C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
  90. baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.
  91. bakláš, m. der Fackelträger, SlN.
  92. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
  93. bakráč, m. kupferner Kessel, Mur., C.; — tudi hs.; iz tur., Dan.
  94. bakrár, -rja, m. der Kupferschmied, Z.
  95. bakrȃrnica, * f. die Kupferschmiede, Z.
  96. bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).
  97. bakrę̑nəc, -nca, m. die Kupferlasur, Z.; modri b., Erj. (Min.); rdeči b., das Rothkupfererz, Erj. (Min.).
  98. bakreníca, f. das Cementwasser (eine kupferhältige Flüssigkeit), Cig., Erj. (Min.); das Kupferwasser, Jes.
  99. bakreník, m. das Kupferbergwerk, Z.
  100. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.

   30.839 30.939 31.039 31.139 31.239 31.339 31.439 31.539 31.639 31.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA