Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.239-31.338)

  1. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  2. anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
  3. anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
  4. analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.
  5. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  6. ančèš, adv. = anti češ, češ, Levst. (Sl. Spr.); išči pod: hoteti.
  7. ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
  8. andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.- Erj. (Rok.).
  9. aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
  10. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
  11. angēlika, f. die Brustwurzel (angelica), Cig., Hlad.
  12. angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); — prim. it. anguria.
  13. animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).
  14. ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
  15. 1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
  16. 2. ànọ, conj. 1) = in, Goriš., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
  17. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
  18. anokòj, conj., C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
  19. anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
  20. antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
  21. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
  22. antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
  23. antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
  24. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
  25. antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
  26. āntimon, m. der Spießglanz, das Antimon.
  27. antipātičən, -čna, adj. antipathisch, nk.
  28. antipatı̑ja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
  29. antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
  30. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
  31. apatı̑ja, f. die Apathie, die Gefühllosigkeit.
  32. áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
  33. apnarı̑ja, f. = apnarstvo.
  34. apnáriti, * -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
  35. apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.
  36. apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
  37. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
  38. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
  39. apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
  40. apnjáča, f. das Kalkwasser, C.
  41. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
  42. apnomę̑rəc, -rca, m. der Kalkmesser, Cig., Jan.
  43. apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).
  44. aprı̑lov, adj. = aprilski, M.
  45. aptážica, f., Npes.-K., pogl. opatica.
  46. áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
  47. ára, f. das Angeld, die Darangabe; aro dati, vzeti; — prim. it. arra, bav. arr, f.
  48. árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
  49. árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.- Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
  50. arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
  51. árbola, f. der Mastbaum, Prim.; — prim. it. albero.
  52. ardrı̑ja, f. der Hader, Meg., Trub., Dalm.; — prim. ardrati se.
  53. areomētər, ** -tra, m. das Araeometer; — prim. gostomer.
  54. arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
  55. arhimandrīt, m. pravoslaven cerkven dostojanstvenik, der Archimandrit.
  56. arhipēl, m. otočnato morje, der Archipel, Cig., Jes.
  57. arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.
  58. arhitēkt, m. der Baukünstler, der Architekt.
  59. arhīv, m. pisemska shramba, das Archiv.
  60. aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  61. aritmētika, f. računstvo s številkami, die Arithmetik.
  62. ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
  63. ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
  64. árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
  65. arōma, f. prijetna dišava, das Aroma, nk.
  66. aromātičən, -čna, adj. aromatisch, nk.
  67. árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.
  68. artičōka, f. die Artischoke (cynara scolymus), Cig., Jan.
  69. ārza, f. povzdig v verzni stopi, die Arsis, nk.
  70. arzēn, m. das Arsen ( chem.).
  71. arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
  72. arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
  73. ȃržet, m. 1) = žep, die Kleidertasche; — 2) die Minenkammer, V.-Cig.; — prim. srvn. eser, nvn. aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  74. ȃškerica, f. 1) = jaščerica 1), Cig.; — 2) = jaščerica 2), Josch.
  75. áškrc, m. ein Abschnitzel von Tuch, Leinwand, Leder und drgl. Mur., vzhŠt.; (menda nam. aškrtec, dem. aškrt).
  76. áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.- Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče- Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
  77. ateīzəm, -zma, m. der Atheismus, Cig., nk.
  78. ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.- Valj. (Rad).
  79. atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
  80. atōm, m. nedeljivi, enoviti delek, das Atom.
  81. atribūt, m. das Attribut; — prim. pridevek.
  82. ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.
  83. ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!
  84. ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski- Erj. (Torb.).
  85. avdītor, -orja, m. vojaški sodnik, der Auditor ( nav. auditōr).
  86. avdráč, m. = puran, Bes.
  87. ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
  88. avtomāt, m. der Automat, priprava, ki se sama giblje.
  89. avtonomı̑ja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.
  90. āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.
  91. āzbuka, f. die Azbuka, das altslovenische Alphabet.
  92. ȃžar, -rja, m. = aržet, SlGor.- C., Dol.
  93. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
  94. ážija, f. das Agio, Jan., Cel. (Ar.).
  95. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  96. babẹ̑la, f. älteres Weib ( zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
  97. bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
  98. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  99. babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
  100. babičeváti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Cig., DZ.

   30.739 30.839 30.939 31.039 31.139 31.239 31.339 31.439 31.539 31.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA