Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.201-31.300)

  1. akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
  2. akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.
  3. akȏv, m. der Eimer, ogr.- C., z akovom meriti, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
  4. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
  5. akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
  6. àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
  7. ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
  8. aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
  9. áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
  10. alegōričən, -čna, adj. allegorisch, Jan., nk.
  11. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  12. ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
  13. ālgebra, f. računstvo s pismenkami, die Algebra.
  14. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  15. aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
  16. ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
  17. alkāli, -ija, m. das Alkali ( chem.); — prim. lužnina.
  18. alkaloīd, m. das Alkaloid.
  19. alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
  20. álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
  21. álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
  22. āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
  23. alōdij, m. freies Erbgut, das Allodium, nk.
  24. alopātičən, -čna, adj. = alopatski, Jan.
  25. ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
  26. alumnāt, m. das Alumnat ( nav. = duhovsko semenišče).
  27. 1. áma, f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.
  28. amalgām, m. kovinska spojina z živim srebrom, das Amalgam; kositerni, zlati a., das Zinn-, Goldamalgam, Cig. (T.).
  29. ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.
  30. ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
  31. ambrōzija, f. Ambrosia, die Götterspeise.
  32. ȃmen, adv. Amen! amen je, = es ist aus! es ist nicht mehr zu helfen.
  33. ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
  34. ámiti, -im, vb. impf. säugen (als Amme), SlGor.- C., Gor.; a. otroka, Ptuj- C.
  35. amōnij, m. das Ammonium ( chem.), Cig. (T.).
  36. amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
  37. àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
  38. ȃmša, f. die Trappe (otis tarda), V.-Cig.
  39. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  40. anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
  41. anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
  42. analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.
  43. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  44. ančèš, adv. = anti češ, češ, Levst. (Sl. Spr.); išči pod: hoteti.
  45. ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
  46. andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.- Erj. (Rok.).
  47. aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
  48. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
  49. angēlika, f. die Brustwurzel (angelica), Cig., Hlad.
  50. angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); — prim. it. anguria.
  51. animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).
  52. ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
  53. 1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
  54. 2. ànọ, conj. 1) = in, Goriš., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
  55. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
  56. anokòj, conj., C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
  57. anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
  58. antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
  59. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
  60. antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
  61. antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
  62. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
  63. antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
  64. āntimon, m. der Spießglanz, das Antimon.
  65. antipātičən, -čna, adj. antipathisch, nk.
  66. antipatı̑ja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
  67. antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
  68. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
  69. apatı̑ja, f. die Apathie, die Gefühllosigkeit.
  70. áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
  71. apnarı̑ja, f. = apnarstvo.
  72. apnáriti, * -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
  73. apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.
  74. apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
  75. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
  76. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
  77. apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
  78. apnjáča, f. das Kalkwasser, C.
  79. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
  80. apnomę̑rəc, -rca, m. der Kalkmesser, Cig., Jan.
  81. apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).
  82. aprı̑lov, adj. = aprilski, M.
  83. aptážica, f., Npes.-K., pogl. opatica.
  84. áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
  85. ára, f. das Angeld, die Darangabe; aro dati, vzeti; — prim. it. arra, bav. arr, f.
  86. árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
  87. árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.- Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
  88. arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
  89. árbola, f. der Mastbaum, Prim.; — prim. it. albero.
  90. ardrı̑ja, f. der Hader, Meg., Trub., Dalm.; — prim. ardrati se.
  91. areomētər, ** -tra, m. das Araeometer; — prim. gostomer.
  92. arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
  93. arhimandrīt, m. pravoslaven cerkven dostojanstvenik, der Archimandrit.
  94. arhipēl, m. otočnato morje, der Archipel, Cig., Jes.
  95. arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.
  96. arhitēkt, m. der Baukünstler, der Architekt.
  97. arhīv, m. pisemska shramba, das Archiv.
  98. aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  99. aritmētika, f. računstvo s številkami, die Arithmetik.
  100. ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.

   30.701 30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA