Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.139-31.238)

abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
ábotnež, m. ein alberner Mensch.
ábotnica, f. ein albernes Weib.
ábotnik, m. ein alberner Mensch.
ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
àče, conj. = ako, C., kajk.- Valj. (Vest.).
àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.- Valj. ( Kres VI. 342.).
adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
adrı̑ja, f. = ardrija, Gor.- Levst. (Rok.).
ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.- M., Lašče; — prim. jadro, C.
adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.
aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
2. ȃga, m. der Aga, ( tur. = gospodar).
agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
áhanje, n. das Aechzen, Zora.
ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.
ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.
ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
ajdı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).
ájdovəc, -vca, m. der Sauerampfer (rumex acetosa), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
ájdovica, f. das Buchweizenstroh.
ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.
ájdovščak, m. 1) = ajdovnik, Cig.; — 2) der Spätlein, Cig.
ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec- C.
ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).
ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.
akadēmiški, adj. akademisch, nk.
àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.- Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).
akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.- Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).
akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.
akȏv, m. der Eimer, ogr.- C., z akovom meriti, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
alegōričən, -čna, adj. allegorisch, Jan., nk.
alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
ālgebra, f. računstvo s pismenkami, die Algebra.
àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
alkāli, -ija, m. das Alkali ( chem.); — prim. lužnina.
alkaloīd, m. das Alkaloid.
alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
alōdij, m. freies Erbgut, das Allodium, nk.
alopātičən, -čna, adj. = alopatski, Jan.
ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
alumnāt, m. das Alumnat ( nav. = duhovsko semenišče).
1. áma, f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.
amalgām, m. kovinska spojina z živim srebrom, das Amalgam; kositerni, zlati a., das Zinn-, Goldamalgam, Cig. (T.).
ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.
ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
ambrōzija, f. Ambrosia, die Götterspeise.
ȃmen, adv. Amen! amen je, = es ist aus! es ist nicht mehr zu helfen.
ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
ámiti, -im, vb. impf. säugen (als Amme), SlGor.- C., Gor.; a. otroka, Ptuj- C.
amōnij, m. das Ammonium ( chem.), Cig. (T.).
amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
ȃmša, f. die Trappe (otis tarda), V.-Cig.

30.639 30.739 30.839 30.939 31.039 31.139 31.239 31.339 31.439 31.539

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA