Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.101-31.200)

  1. žołtolìst, -lísta, adj. gelbblätterig, Cig., Jan.
  2. žołtosìv, -síva, adj. gelbgrau, Jan.
  3. žołtọ̑st, f. die Gelbe, Cig., Let.
  4. žǫ̑ntast, adj. saftig, C.
  5. žǫ̑rgast, adj. kernlos, leicht: žorgasta rž, C.
  6. žrdovı̑nski, adj. = žrden: ž. trn, išči pod trn 2).
  7. žrẹ̑bčarstvọ, n. das Beschälwesen, Jan., nk.
  8. žrẹ́bəljski, adj. Nagel-, Jan.; žrebeljske konice, die Nagelspitzen, Levst. (Podk.).
  9. žrẹbíčast, adj. nelkenartig, (žeb-) Cig.; nelkenbraun, (žeb-) Cig. (T.).
  10. žrẹbı̑nčast, adj. nelkenbraun, (žeb-) Cig.
  11. žrẹbljárski, adj. die Nagelschmiede betreffend; žrebljarska babica, das Nageleisen, Cig.; — ( nav. žeb-).
  12. žrẹbljȃrstvọ, n. das Nagelschmiedhandwerk; — der Nägelhandel; ( nav. žeb-).
  13. žrẹ́last, adj. rachenförmig, Cig.
  14. žŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  15. žúljast, adj. schwielicht, Cig.; — voll Schwielen, Z.; žuljasta roka, C.
  16. županı̑jski, adj. Comitats-, Cig., Jan., nk.
  17. župȃnski, adj. Bürgermeister-: županska opravila, -ske dolžnosti.
  18. župȃnstvọ, n. das Amt des župan, das Bürgermeisteramt.
  19. župljȃnski, adj. Pfarrkinder-: župljanska ubožnica, das Pfarrarmeninstitut, Levst. (Nauk).
  20. župnı̑jski, adj. Pfarr-, nk.; ž. dom, Slom.
  21. župnı̑jstvọ, n. das Pfarramt, nk.
  22. žȗpski, adj. = župen, Pfarr-: župska šola, Navr. (Kop. sp.).
  23. žurnalīst, m. časnikar, der Journalist.
  24. žȗžkast, adj. kohlschwarz: žužkasta noč, C.
  25. žužljávost, f. die Saumseligkeit, die Zauderhaftigkeit, Cig.
  26. žȗžnjast, adj. = žužnjav, Dol.
  27. žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.
  28. žvę́kast, adj. teigig: ž. kruh, Cig.
  29. žvę́kljast, adj. teigicht: ž. kruh, Z.
  30. žvéplast, adj. schwefelicht.
  31. žveplę̑nast, adj. schwefelicht, Cig.
  32. žveplenokísəł, -sela, (-sla), adj. schwefelsauer, Cig.
  33. žveplę́nski, adj. schwefelig, vzhŠt.; ž. ogenj, Jsvkr.
  34. à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.- Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
  35. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
  36. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
  37. abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
  38. abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
  39. abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
  40. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
  41. abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
  42. abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
  43. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
  44. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
  45. ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
  46. ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
  47. ábotnež, m. ein alberner Mensch.
  48. ábotnica, f. ein albernes Weib.
  49. ábotnik, m. ein alberner Mensch.
  50. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
  51. àče, conj. = ako, C., kajk.- Valj. (Vest.).
  52. àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.- Valj. ( Kres VI. 342.).
  53. adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
  54. adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
  55. adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
  56. admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
  57. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
  58. adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
  59. ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
  60. adrı̑ja, f. = ardrija, Gor.- Levst. (Rok.).
  61. ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.- M., Lašče; — prim. jadro, C.
  62. adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
  63. advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
  64. advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.
  65. aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
  66. afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
  67. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
  68. aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
  69. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
  70. 2. ȃga, m. der Aga, ( tur. = gospodar).
  71. agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
  72. agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
  73. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  74. áhanje, n. das Aechzen, Zora.
  75. ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
  76. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
  77. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  78. ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
  79. ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
  80. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
  81. ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.
  82. ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
  83. ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.
  84. ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
  85. ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
  86. ajdı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  87. ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).
  88. ájdovəc, -vca, m. der Sauerampfer (rumex acetosa), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  89. ájdovica, f. das Buchweizenstroh.
  90. ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.
  91. ájdovščak, m. 1) = ajdovnik, Cig.; — 2) der Spätlein, Cig.
  92. ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec- C.
  93. ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).
  94. ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
  95. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
  96. akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.
  97. akadēmiški, adj. akademisch, nk.
  98. àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.- Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
  99. akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).
  100. akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.- Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).

   30.601 30.701 30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA