Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (31.039-31.138)

  1. živinozdrȃvstvən, -stvəna, adj. Veterinär-, C., nk.
  2. živinozdrȃvstvọ, n. die Thierarzneikunde, Jan.; das Veterinärwesen, DZ.
  3. živı̑nski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.
  4. živı̑nstvọ, n. viehisches Wesen, Cig., C.
  5. življenjepìs, -písa, m. die Lebensbeschreibung, Jan., nk.
  6. življenjepı̑səc, -sca, m. der Biograph, Cig., Jan., nk.
  7. življenjepísən, -sna, adj. biographisch, Cig., nk.
  8. življenjepı̑sje, n. die Biographie (als Literaturzweig), Cig., Jan., nk.
  9. življénski, adj. Lebens-, Mur.
  10. žívnost, f. die Lebenskraft, Cig., Tuš. (B.).
  11. živodúšnost, f. reger Sinn, Cig. (T.).
  12. živopìs, -písa, m. die Malerei, Cig.; — po stsl.
  13. živopísati, -šem, vb. impf. malen, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.); — stsl., po gr. ζωγραφει̃ν.
  14. živopı̑səc, -sca, m. der Maler, Vod. (Izb. sp.), Levst. (Zb. sp.), Zora, Vrt., Navr. (Kop. sp.), DSv.; — stsl.
  15. živopísən, -sna, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.); — rus.
  16. živosrę́brn, adj. quecksilbern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. živọ̑st, f. die Lebhaftigkeit, die Frische; — die Eindringlichkeit, die Wärme.
  18. životȃrstvọ, n. = životarjenje, Jan. (H.).
  19. živótnost, f. 1) die Lebenskraft, Let.; — die Lebendigkeit, ogr.- C.; — 2) die Beleibtheit.
  20. životopìs, -písa, m. die Biographie, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  21. životopı̑səc, -sca, m. der Biograph, Jan., nk.
  22. životopísən, -sna, adj. biographisch, Jan., nk.
  23. životoslǫ̑vəc, -vca, m. der Physiolog, Jan. (H.).
  24. životoslǫ́vən, -vna, adj. physiologisch: životoslovna kemija, DZ.
  25. životoslǫ̑vje, n. die Physiologie, Jan., h. t.- Cig. (T.); — die Somatologie, LjZv.
  26. žı̑vstvọ, n. die Lebewelt, Cig. (T.).
  27. žláborast, adj. = žlamborast, Cig., C.
  28. žlȃbrast, adj. geschwätzig, Jan.
  29. žlabrávost, f. die Schwatzhaftigkeit, Cig.
  30. žlabȗdrast, adj. geschwätzig.
  31. žlabudrávast, adj. = žlabudrav, M.
  32. žlabudrávost, f. die Plapperhaftigkeit, die Geschwätzigkeit.
  33. žlahtáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) verwandt sein, Cig., Blc.-C.; mi se z vami nekaj žlahtamo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) eine chemische Verbindung eingehen, Vrtov. (Km. k.).
  34. žlahtnomı̑səłn, adj. edelgesinnt, hochsinnig, Cig., Jan.
  35. žláhtnost, f. 1) der Adel (als Eigenschaft), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Vorzüglichkeit, Mur., Cig.; — žlahtnọ̑st, Dict.
  36. žlámborast, adj. innerhalb faulend, hohl; ž. les, M.; žlamborasta vrba, LjZv.
  37. žlámborski, adj. = žlamborast: stara žlamborska tepka, Jurč.
  38. žlȃvs, m. studenec na ž., der Ziehbrunnen, SlGor.- C.
  39. žlȃvsa, f. die Kothsuppe, besonders mit Schnee vermischt, jvzhŠt.
  40. žlȃvsati, -am, vb. impf. schmutzen, C.
  41. žlẹ̑bast, adj. rinnenförmig; žlebasto dleto, das Hohleisen, Cig.; žlebasti strug, der Rundhobel, Cig.
  42. žlẹ̑bčast, adj. rinnenförmig, Cig., Jan.
  43. žlẹ̑bičast, adj. mit Hohlkehlen versehen, Cig.
  44. žlẹdíti se, -í se, vb. impf. žledi se, es bildet sich Glatteis, Z.
  45. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
  46. žlíčast, adj. löffelförmig.
  47. žlı̑ndrast, adj. schlackenförmig, Cig., Jan.; — schlackig, Mur.
  48. žlindráti se, -ȃm se, vb. impf. verschlacken: železo se rado žlindra, Cig.
  49. žlindrávost, f. schlackige Beschaffenheit, Cig.
  50. žlǫ̑drast, adj. kothig (mit Wasser u. Schnee), C.
  51. žmę́rast, adj. mit halbgeschlossenen Augen: ogr.- C.
  52. žmę́tnost, f. die Schwere, M., vzhŠt.
  53. žmúkljast, adj. klumpig, knollig, Cig., C.
  54. žmúlast, adj. wulstig, Erj. (Som.).
  55. žǫ̑gast, adj. ballförmig, Cig.
  56. žǫ́last, adj. fadenscheinig, fetzig, C.
  57. žȏłčast, adj. gallenartig, gallicht, Cig., Jan., C.
  58. žǫ̑ličast, adj. gallerartig, Cig.
  59. žółnast, adj. spechtartig, Cig.
  60. žołnírski, adj. = vojaški.
  61. žȏłtkast, adj. gelblich, Mur., Cig., Jan., na vzhodu.
  62. žołtolàs, -lása, adj. gelbhaarig, Jan.
  63. žołtolìst, -lísta, adj. gelbblätterig, Cig., Jan.
  64. žołtosìv, -síva, adj. gelbgrau, Jan.
  65. žołtọ̑st, f. die Gelbe, Cig., Let.
  66. žǫ̑ntast, adj. saftig, C.
  67. žǫ̑rgast, adj. kernlos, leicht: žorgasta rž, C.
  68. žrdovı̑nski, adj. = žrden: ž. trn, išči pod trn 2).
  69. žrẹ̑bčarstvọ, n. das Beschälwesen, Jan., nk.
  70. žrẹ́bəljski, adj. Nagel-, Jan.; žrebeljske konice, die Nagelspitzen, Levst. (Podk.).
  71. žrẹbíčast, adj. nelkenartig, (žeb-) Cig.; nelkenbraun, (žeb-) Cig. (T.).
  72. žrẹbı̑nčast, adj. nelkenbraun, (žeb-) Cig.
  73. žrẹbljárski, adj. die Nagelschmiede betreffend; žrebljarska babica, das Nageleisen, Cig.; — ( nav. žeb-).
  74. žrẹbljȃrstvọ, n. das Nagelschmiedhandwerk; — der Nägelhandel; ( nav. žeb-).
  75. žrẹ́last, adj. rachenförmig, Cig.
  76. žŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  77. žúljast, adj. schwielicht, Cig.; — voll Schwielen, Z.; žuljasta roka, C.
  78. županı̑jski, adj. Comitats-, Cig., Jan., nk.
  79. župȃnski, adj. Bürgermeister-: županska opravila, -ske dolžnosti.
  80. župȃnstvọ, n. das Amt des župan, das Bürgermeisteramt.
  81. župljȃnski, adj. Pfarrkinder-: župljanska ubožnica, das Pfarrarmeninstitut, Levst. (Nauk).
  82. župnı̑jski, adj. Pfarr-, nk.; ž. dom, Slom.
  83. župnı̑jstvọ, n. das Pfarramt, nk.
  84. žȗpski, adj. = župen, Pfarr-: župska šola, Navr. (Kop. sp.).
  85. žurnalīst, m. časnikar, der Journalist.
  86. žȗžkast, adj. kohlschwarz: žužkasta noč, C.
  87. žužljávost, f. die Saumseligkeit, die Zauderhaftigkeit, Cig.
  88. žȗžnjast, adj. = žužnjav, Dol.
  89. žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.
  90. žvę́kast, adj. teigig: ž. kruh, Cig.
  91. žvę́kljast, adj. teigicht: ž. kruh, Z.
  92. žvéplast, adj. schwefelicht.
  93. žveplę̑nast, adj. schwefelicht, Cig.
  94. žveplenokísəł, -sela, (-sla), adj. schwefelsauer, Cig.
  95. žveplę́nski, adj. schwefelig, vzhŠt.; ž. ogenj, Jsvkr.
  96. à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.- Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
  97. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
  98. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
  99. abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
  100. abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.

   30.539 30.639 30.739 30.839 30.939 31.039 31.139 31.239 31.339 31.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA