Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (30.939-31.038)

  1. zvŕsta, f. die Abart, Erj. (Z.).
  2. zvrstílọ, n. die Anreihung, C.
  3. zvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Location, Jan.
  4. zvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe bringen, reihen; naj se pisma vsacega leta zvrste po številih vložnega zapisnika, Levst. (Nauk); — z. se, sich reihen; dolgo je trpelo, da smo se zvrstili (v procesiji), jvzhŠt.
  5. zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.
  6. zvŕšenost, f. die Vollkommenheit, Kremp.- C.
  7. zvrtẹ́ti se, -í se, vb. pf. v glavi se mi je zvrtelo, ich bekam den Schwindel, jvzhŠt.; (zvrtiti se, Z.).
  8. zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.- Valj. (Vest.).
  9. žabȃvslja, f. ein abscheulicher Frosch, Cig.
  10. žábičast, adj. = žabečen, BlKr.
  11. žábiti se, -im se, vb. impf. brunften ( v. Fröschen), Cig.
  12. žafrȃnast, adj. safranfarben, Jan.
  13. žȃgast, adj. sägeförmig, Cig.
  14. žalȃrstvọ, n. = želarstvo, C., ogr.- Valj. (Rad).
  15. žaljívost, f. das Kränkende, das Beledigende (an einer Rede, einem Benehmen), Cig., nk.
  16. žalospẹ̀v, -pẹ́va, m. der Klagegesang, Jan.
  17. žálost, f. die Traurigkeit, die Trauer; ž. in veselje; v hiši je bila velika ž. po smrti gospodarjevi; srčna ž., der Seelenschmerz, Cig., C.; na (v) veliko mojo žalost, zu meinem großen Leidwesen, Cig., nk.; na žalost! leider, Cig. (T.), DSv.
  18. žálostən, -stna, adj. traurig; ves ž. sem; ž. obraz; žalostno se držati; žalostni glasovi, žalostna pesen; žalostna novica; žalosten česa biti, über etwas traurig sein, C.; sam sebe sem ž., C.; — žalostna vrba, die Trauerweide, Erj. (Izb. sp.).
  19. žalostíłən, -łna, adj. betrübend, nk.
  20. žalostı̑nka, f. das Klagelied, Jan.; — die Elegie, Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
  21. žalostíti, -ím, vb. impf. betrüben; — ž. se, sich betrüben, sich kränken, sich grämen, Cig., M.
  22. žalostìv, -íva, adj. = žalostljiv, Z.
  23. žalostljìv, -íva, adj. = žalostilen, Mur., C.
  24. žalostníca, f. 1) das Trauergedicht, Cig., Jan.; — = žalostinka, Jan.; — 2) die Trauerblume, C.; — vrba ž., die Trauerweide, Jan., Cv.
  25. žalostováti se, -ȗjem se, vb. impf. trauern, sich grämen, Mur., ogr.- C.
  26. žalovȃvski, adj. Trauer-, Cig.; ž. ovoj, die Trauerbinde, V.-Cig.; žalovavska pesen, das Trauergedicht, Cig.
  27. žáłtavost, f. die ranzige Beschaffenheit, das Ranzigsein, der hantige Geschmack, Cig., Bes.
  28. žámetarstvọ, n. die Sammtweberei, Cig.
  29. žámetast, adj. sammtartig, Cig., Jan.; — sammten.
  30. žandȃrstvọ, n. die Gendarmerie, Levst. (Nauk).
  31. žárast, adj. urnenförmig, Cig.
  32. žárkost, f. 1) die Glutröthe, Cig.; ( hs.); — 2) die scharfe Herbe, ein ranziger Geschmack, Cig., Jan.
  33. žarljívost, f. das Strahlungsvermögen, Jan. (H.).
  34. žárnost, f. 1) die Gluthitze, die Glutröthe, Z.; — 2) die Ausstrahlungswärme ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  35. želárski, adj. Inwohner-, Häusler-: ž. sin, SlN.
  36. želȃrstvọ, n. das Inwohnerwesen, der Häuslerstand, Cig., vzhŠt.
  37. žę́łčnost, f. die Begier, Jan. (H.).
  38. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).
  39. želẹ́zast, adj. eisenartig, Cig., Jan.; — eisenfärbig, Cig., Jan.; — železasta prst, die Eisenerde, Cig.
  40. želẹznı̑nski, adj. Eisenwaren-, Jan. (H.).
  41. želẹznocẹ́stən, -stna, adj. Eisenbahn-; železnocestna družba, proga, postaja, DZ., nk.
  42. žéljnost, f. die Begierde, Guts., Cig.
  43. želǫ́dast, adj. eichelförmig, Cig., Jan.
  44. žę̑łvast, adj. 1) schildkrötenartig, Cig.; — 2) scrophulös, Z.
  45. ženı̑təvski, adj. Heirats-, Hochzeits-, C.; ženitevska dovolitev, der Eheconsens, Levst. (Nauk).
  46. ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)- Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; ( nam. ženitvovanski).
  47. ženitvovȃnski, adj. Hochzeits-, Ehe-: ženitvovanske zglasnice, Ehemeldzettel, Levst. (Nauk).
  48. ženočȃstje, n. der Frauencultus, Zora.
  49. žę́nsəv, -sva, m. der den gleichen Namen hat, der Namensgenoss, Cig., Mik.; — pogl. ženso.
  50. žę́nska, f. die Weibsperson, das Frauenzimmer; ženskam se prikupovati; (tudi se sklanja kot adj.: ženskih, ženskim, Cig.).
  51. žę́nski, adj. weiblich, Weiber-; ž. glas, ženska obleka; ž. spol; ž. jok, pa mačje solze = Weiberthränen sind Krokodilsthränen, Cig.
  52. žę́nskin, adj. = ženski, SlGor., ogr.- C.
  53. žę́nskost, f. die Weiblichkeit, Cig.; (po polj.).
  54. žę́nso, -ota, m. = žensev, Cig., Mik., Štrek.; — prim. it. (ven.) zenso, Mik. (Et.).
  55. žę̑nstvọ, n. 1) das Weibergeschlecht, das Frauenvolk; naše ž., unsere Weiber, Frauen; — 2) die Weibheit, Cig.; — 3) = ženska, Guts., Jan.; — tudi: ženstvọ̀, Valj. (Rad).
  56. žépast, adj. sackartig, C.
  57. žerjálast, adj. = žerjavast, Jan.
  58. žerjávast, adj. kranichfarbig, Cig.
  59. žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.- Valj. (Rad).
  60. žérkast, adj. = nekoliko žerek, herblich, Cig.
  61. žę́slọ, n., Jan., pogl. žezlo.
  62. žestíka, f. eine Art Ahorn, Notr.- Z., Slc.- C.; — prim. žestilj.
  63. žestílj, m. französischer Ahorn (acer monspessulanum), hrv. Primorje- Erj. (Torb.).
  64. žestína, f. der Geist ( chem.), C.; vinska, lesna ž., der Wein-, Holzgeist, DZ.; — hs.
  65. žestı̑nski, adj. geistig ( chem.), C., DZ.; žestinske pijače, Bes.; — prim. žestina.
  66. žestòk, -ǫ́ka, adj. 1) heftig, arg, C.; ž. boj, SlN.; ( hs.); — 2) muskulös, Habd.- Mik.
  67. žezlonǫ̑səc, -sca, m. der Scepterträger, Cig.
  68. žgáłnost, f. die Brennbarkeit, Cig.
  69. žgȃnjarski, adj. die Brantweinbrenner oder Brantweintrinker betreffend.
  70. žgȃnjarstvọ, n. das Brantweinbrennergewerbe.
  71. žganjepı̑vstvọ, n. das Brantweintrinken, SlN.
  72. žgȃnkljast, adj. klunkerig: žgankljasta zemlja, vzhŠt.- C.
  73. žíčast, adj. drahtartig, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — aus Draht, Zora.
  74. žídkost, f. die Dünnflüssigkeit, C.
  75. žı̑dovski, adj. jüdisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  76. žı̑dovstvọ, n. das Judenthum, die Judenschaft, Mur., Cig., Jan., nk.; židǫ̑vstvọ, Valj. (Rad).
  77. žílast, adj. 1) adericht, Mur.; — aderförmig, Jan.; — 2) sehnicht, Cig., Jan.; — flechsig, Jan.; — zähe, Mur.; — 3) fladerig, Cig.
  78. žílavost, f. die Zähigkeit.
  79. žíličast, adj. geädert, masericht, Cig.; žiličasto krilo, Nov.
  80. žı̑łnast, adj. nervig, sehnig, Dict.
  81. žı̑łstvọ, n. das Geäder, das Adersystem, Cig., Jan., Cig. (T.).
  82. žímast, adj. rosshären.
  83. žı̑mnast, adj. = žimnat, Dict.
  84. žı̑rovnost, f. die Fruchtbarkeit, ogr.- C.
  85. žı̑rski, adj. in der Waldmast befindlich: žirske svinje, Fr.- C.
  86. žı̑tarski, adj. die Getreidehändler betreffend, M.
  87. žı̑tarstvọ, n. der Getreidehandel, Cig., Jan.
  88. živáhnost, f. die Lebhaftigkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  89. živalopı̑sje, n. die Zoographie, Jan. (H.).
  90. živaloslǫ̑vəc, -vca, m. der Zoolog, Jan.
  91. živaloslǫ́vən, -vna, adj. zoologisch, Jan.
  92. živaloslǫ̑vje, n. die Thierlehre, die Zoologie, Jan., C.
  93. živaloznȃnstvọ, n. die Zoologie, Cig., Jan.
  94. živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen ( min.), Cig. (T.).
  95. živȃłstvọ, n. das Thierreich, die Thierwelt, die Fauna, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
  96. živẹ́tnost, f. die Lebensfähigkeit, Cig.
  97. žı̑vežarstvọ, n. die Marketenderei, DZ.
  98. živinozdravı̑łski, adj. Veterinär-, Cig., Jan.; ž. uk, das thierärztliche Studium, DZ.
  99. živinozdravı̑łstvọ, n. die Thierarzneikunde, die Veterinärkunde, Cig., Jan.
  100. živinozdrȃvski, adj. Veterinär-: živinozdravska šola, die Thierarzneischule, Jan., Nov.

   30.439 30.539 30.639 30.739 30.839 30.939 31.039 31.139 31.239 31.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA