Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (30.839-30.938)

  1. zopərstáviti se, -stȃvim se, vb. pf. sich widersetzen; (po nem.).
  2. zopərstávljati se, -am se, vb. impf. ad zoperstaviti se; (po nem.).
  3. zọ̑prnost, f. 1) die Widerlichkeit, die Widrigkeit, die Missfälligkeit; — die Widerwärtigkeit; — 2) die Abneigung, die Antipathie, Cig., Jan.; z. do koga, Cig.
  4. zọ̑prstvọ, n. 1) die Opposition, die Gegnerschaft, Jan.; — die Streitigkeit, Dict.; škodljiva zoprstva, Schönl.- Valj. (Rad); — 2) die Antipathie, Cig. (T.).
  5. zorjȃnski, adj. zum frühen Morgen gehörig, C.; Morgen-: zorjanska pesen, ogr.- C.; zorjanska zvezda, der Morgenstern, ogr.- M.
  6. zọ̑seb, adv. besonders, sonderlich, Krelj, Dalm., Danj.- Mik., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); z. devati, Danj. (Posv. p.); — pogl. soseb.
  7. zọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Trub., Dalm.
  8. zosebǫ́jən, -jna, adj. = zoseben, C.
  9. zrȃkast, adj. luftförmig, Cig. (T.).
  10. zrakomę̑rstvọ, n. die Aërometrie, Cig.
  11. zrakoplǫ̑vstvọ, n. die Luftschiffahrt, Cig. (T.).
  12. zrȃslək, -sləka, (-səłka), m. zwei zusammengewachsene Zweige, Z.; — zwei zusammengewachsene Haselnüsse, (zrasek) Temlj. ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  13. zrȃslice, f. pl. die Zwillingskrystalle ( min.), Cig. (T.).
  14. zrȃslika, f. 1) die Weißwurz (convallaria polygonatum), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) zraslíka, zwei zusammengewachsene Zweige, C.
  15. zrasloprstáš, m. zrasloprstaši, die Heftzeher ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  16. 1. zrȃst, -ı̑, f. der Zusammenwuchs (symphysis), Cig. (T.); — die Vernarbung, Cig.
  17. 2. zrȃst, -ı̑, f. 1) der Wuchs, Jan., ogr.- M., C.; — 2) = kar pri rastlini v enem letu zraste, jvzhŠt.; — 3) der Wuchs, die Gestalt, Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
  18. zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen ( nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — ( nam. vzr.-).
  19. zrásti se, zrástem se, vb. pf. durch Wachsthum verbunden werden, zusammenwachsen; drevesi sta se zrasli, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; z. se s čim, verwachsen, Cig.; zraščeni ( nam. zrasli) jabolki, Zwillingsäpfel, Cig.
  20. zrastína, f. = kar vzraste, der Anwuchs, Dict.
  21. zráščati se, -am se, vb. impf. ad zrasti se.
  22. zrȃvsati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, Z., Let.
  23. zrcȃlarstvọ, n. die Spiegelindustrie, der Spiegelhandel, Cig.
  24. zrcálast, adj. spiegelartig, Cig.; spiegelglatt, Let.
  25. zrcáliti se, -ȃlim se, vb. impf. sich spiegeln, Jan., C., Erj. (Som.), nk.
  26. zrẹlọ̑st, f. die Reife; — die Maturität, Cig.
  27. zrelọ̑stən, -stna, adj. Reife-, Maturitäts-: zrelostna preskušnja, nk.
  28. zrelótnost, f. die Maturität, Cig., Jan.
  29. zrẹ̑s, adv. ernstlich, C.
  30. zrẹ́sən, -sna, adj. = resen, ernstlich, Jan., C.
  31. zrigávati se, -a se, vb. impf. aufstoßen: zrigava se mi ( n. pr. po jedi), Kras, jvzhŠt.
  32. 2. zríniti se, -rı̑nem se, vb. pf. sich emporschieben, sich emporarbeiten, C.; gori se z., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
  33. zrı̑s, m. die Zeichnung, DZ.
  34. zrísati, -rı̑šem, vb. pf. aufzeichnen, zeichnen, Cig.; hišo z., Cig.
  35. zrı̑sək, -ska, m. die Zeichnung, Cig. (T.), DZ.; našlo se je več zriskov in bakrorezov, Navr. (Spom.); samoročni zriski, Handzeichnungen, Navr. (Let.).
  36. zŕnast, adj. körnerartig, körnicht.
  37. zŕnčast, adj. gekörnt, granuliert, Cig. (T.); drusig, Cig.
  38. zrȗšenost, f. die Zerstörung (als Zustand), ogr.- C.
  39. zrúšniti se, -rȗšnem se, vb. pf. zusammenstürzen, C., Burg. (Rok.).
  40. zrvȃnkati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, C.
  41. zunȃnjost, f. die Außenseite, das Äußere, die äußere Beschaffenheit, Cig., nk.; — die Äußerlichkeit, Cig.; zunanjosti, äußere Umstände, V.-Cig.
  42. zȗpati se, -am se, vb. pf. sich ein Herz nehmen, Z., Šol.; — ( nam. vzu-).
  43. zváditi se, -vȃdim se, vb. pf. sich zusammengewöhnen, vertraut werden, C.; zvajena sva si, wir sind vertraut miteinander, C.; vertrauten Umgang zu pflegen anfangen: fant se z dekletom zvadi, C., BlKr.; žena se je zvadila z beloličnimi pisarčki, LjZv.
  44. zvájati se, -am se, vb. impf. ad zvaditi se.
  45. zvalı̑čkati se, -am se, vb. pf. = zvaliti se, hinrollen, sich hinwälzen, Jan. (H.).
  46. zvẹdávast, adj. forschsüchtig, Cig.
  47. zvẹdávost, f. die Neugierde, Cig., Jan., Jurč.; — die Forschsucht, Cig., Jan.; die Wissbegierde, Jan., Cig. (T.).
  48. zvẹ́dčnost, f. die Neugierde, Cig.
  49. zvẹdljívost, f. die Neugierde, Mur., Cig., Nov., C., LjZv.; — die Wissbegierde, Cig. (T.).
  50. 1. zvẹ́dnost, f. die Neugierde, V.-Cig.
  51. 2. zvédnost, f. die Gangbarkeit (einer Ware), (izvednost) V.-Cig.
  52. zveličȃnski, adj. beseligend, Mur.; heilbringend, M.; z. nauk, die Heilslehre, Z.; — ( nam. vzv-).
  53. zveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C., Mik.; — ( nam. vzv-).
  54. zvę̑rati se, -am se, vb. impf. ad zvreti se, = zvirati se, den Körper unanständig strecken, Jan., C., M., Gor.
  55. zverı̑nski, adj. wilden Thieren eigen, sie betreffend; z. tat, der Raubschütze, Cig.; — nach Art der wilden Thiere, wild, grausam; po zverinsko.
  56. zveročȃstje, n. der Thierdienst, Cig. (T.).
  57. zverokrȃdstvọ, n. die Wilddieberei, Jan.
  58. zvę̑rski, adj. den wilden Thieren eigen, sie betreffend; — wild.
  59. zveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; nobena reč jih ne more zveseliti, Dalm.; vino zveseli srce človeku, Met.; — ( nam. vzv-).
  60. zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
  61. zvẹ̑st, adj. 1) treu, getreulich; z. biti komu; zvesto služiti koga; zvesto opraviti vse po naročilu; zvesto Bogu služiti; na zveste roke dano, fidei commissum, auf Treue und Glauben gegeben, Dict.- Mik., Svet. (Rok.); — 2) zvesto poslušati, moliti, mit gesammeltem Geiste, aufmerksam, andächtig zuhören, beten; zvesto gledati, aufmerksam zusehen; zvesto delati, alle Gedanken bei der Arbeit haben.
  62. zvẹ́stən, -stna, adj. 1) = zvest 1), Mur.; — 2) z. si biti, sich bewusst sein, C., nk.
  63. zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
  64. zvẹ̑stnik, m. ein treuer Anhänger, Burg. (Rok.).
  65. zvẹstnọ̀, n. eine Gebür bei der Aufnahme in den Gemeindeverband, vzhŠt.
  66. zvẹstóba, f. die Treue.
  67. zvẹstóbən, -bna, adj. = zvest 1), Guts.- Cig., Mur., Jan.
  68. zvẹstomı̑səłn, -səłna, adj. treugesinnt, Jan.
  69. zvẹstọ̑st, f. die Treue.
  70. zvę́zanost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
  71. zvẹzdárski, adj. astronomisch, Cig. (T.); z. daljnogled, Žnid.
  72. zvẹ́zdast, adj. sternförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
  73. zvẹzdočȃstje, n. der Gestirndienst, Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. zvẹzdočȃstnik, m. der Gestirnanbeter, Cig.
  75. zvẹzdoglę̑dstvọ, n. die Astroskopie, Cig.
  76. zvẹzdoslǫ̑vəc, -vca, m. der Astronom, Jan., nk.
  77. zvẹzdoslǫ́vən, -vna, adj. astronomisch, Jan., nk.
  78. zvẹzdoslǫ̑vje, n. die Astronomie, Jan., nk.
  79. zvẹzdoznȃnski, adj. astronomisch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  80. zvẹzdoznȃnstvọ, n. die Sternkunde, die Astrognosie, Cig., Jan., Cig. (T.); die Astronomie, Mur., nk.
  81. zvezı̑tost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
  82. zvę́znost, f. 1) die Cohäsion, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); — 2) der Zusammenhang: pisma so mej seboj v zveznosti, DZ.; vzajemno z. poočititi, den gegenseitigen Zusammenhang darlegen, DZ.
  83. zvezolǫ̑mstvọ, n. der Bundesbruch, Cig., Jan.
  84. zvídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. zvidi se mi, zvidelo se mi je, ich finde, ich fand (mich bewogen), DZ., nk.; — ( nam. vzv-).
  85. zvihteljíti se, -ím se, vb. pf. = vihtelj ostati, verbutten (vom Kraut), Cig.
  86. zvijáčast, adj. listig, Lašče- Levst. (M.).
  87. zvijáčnost, f. die Listigkeit, die Schelmerei, Cig.; die Hinterlistigkeit, Cig.
  88. zvı̑rati se, -am se, vb. impf. ad zvreti se; sich unanständig strecken, Cig., Jan., C., BlKr.; — prim. izvirati se.
  89. zvísiti, -vı̑sim, vb. pf. erhöhen, ogr.- M., ogr.- Let.; — ( nam. vzv-).
  90. zvı̑šenost, f. die Erhöhung, die Erhabenheit ( fig.), ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
  91. zvítnost, f. = zvitost, ogr.- M., C.
  92. zvı̑tost, f. die Listigkeit, die Schlauheit, die Verschlagenheit; — die Arglistigkeit, Cig.
  93. zvokoslǫ́vən, -vna, adj. akustisch, Cig. (T.).
  94. zvokoslǫ̑vje, n. die Akustik, Cig. (T.), C.
  95. zvọ̑nast, adj. glockenförmig, Cig., Jan., C.
  96. zvoncenǫ̑səc, -sca, m. = človek, kateri zvonec nosi ( pren.), (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
  97. zvǫ̑nčast, adj. glockenähnlich, C.
  98. zvǫ̑nčkast, adj. glockenförmig, Cig.
  99. zvrȃpati se, -am se, vb. pf. zusammenschrumpfen, Cig.
  100. zvȓst, -ı̑, f. die Gattung, C., nk.

   30.339 30.439 30.539 30.639 30.739 30.839 30.939 31.039 31.139 31.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA