Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (30.539-30.638)

  1. zdravoslǫ̑vje, n. die Gesundheitslehre, die Hygiene, LjZv.; — die Medicin, die Heilkunde, C.
  2. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
  3. zdravstvənína, f. die Sanitätsgebür, DZ.
  4. zdrȃvstvọ, n. das Gesundheitswesen, das Sanitätswesen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  5. zdražljívost, f. streitsüchtiges, zänkisches Wesen, die Reizbarkeit, Cig.
  6. zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
  7. zdŕgniti se, -dȓgnem se, vb. pf. vor Schrecken zusammenfahren, Cig., C.; Peter se od groze zdrgne, Ravn.
  8. zdrízast, adj. gallertartig, C.
  9. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
  10. zdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. hingleiten, ausgleiten.
  11. zdrȗženost, f. z. pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit der Vorstellungen), Cig. (T.).
  12. združljívost, f. z. pomisli, die Ideenassociaton (als Neigung der Ideen, sich zu vergesellschaften), Cig. (T.).
  13. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
  14. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
  15. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
  16. zdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
  17. zdŕžnost, f. die Enthaltsamkeit, Cig., Jan., Nov.
  18. zdúšnost, f. die Gewissenhaftigkeit, Navr. (Kop. sp.).
  19. zę̑bkast, adj. kernschälig: z. les, ki se cepi in kala, kadar se suši, jvzhŠt.
  20. zę́bsti, zę́be, vb. impf. frieren: zebe me, es friert mich, es ist mir kalt; v roke, v noge me zebe.
  21. zelenı̑nstvọ, n. die Gemüsecultur, DZ.
  22. zelę̑nkast, adj. grünlich; v zelenkasto siv, grünlichgrau, Cig.
  23. zelenoprǫ́gast, adj. grüngestreift, Jan. (H.).
  24. zelenọ̑st, f. das Grün, die grüne Farbe, Cig.; rastlinica dobi od svetlobe zelenost, Vrtov. (Km. k.).
  25. zę́ljast, adj. krautähnlich.
  26. zę̑məljski, adj. die Erde betreffend, zur Erde gehörig, auf o. in der Erde befindlich, Erd(en)-; zemeljska obla, die Erdkugel, Cig. (T.), Jes.; zemeljski tečaj, der Erdpol, Jan.; zemeljska ožina, die Landenge, Cig. (T.); zemeljska skorja, die Erdrinde, Cig.; zemeljski čad, der Erddunst, Cig.; zemeljska smola, das Erdharz, der Asphalt, Cig.; — Grund-: z. posed, der Grundbesitz, Cig. (T.); z. davek, Cig.; — irdisch: zemeljski okovi, irdische Fesseln, Cig.
  27. zémljast, adj. erdicht, Cig., Jan.
  28. zemljedẹ̑łstvọ, n. die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Močv.), nk.
  29. zemljemę̑rski, adj. Geometer-, geodätisch, Cig. (T.).
  30. zemljemę̑rstvọ, n. die Erdmesskunst, Mur., Cig., Jan.; die Geodäsie, Cig. (T.).
  31. zemljepìs, -písa, m. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., C., Jes., nk.; z. rastlinstva, die Pflanzengeographie, Cig. (T.).
  32. zemljepı̑səc, -sca, m. der Geograph, Cig., Jan., nk.
  33. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
  34. zemljepı̑sje, n. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., nk.
  35. zemljepı̑snica, f. ein geographisches Lehrbuch, C.
  36. zemljeslǫ̑vəc, -vca, m. der Geolog, Cig., Jan., Cig. (T.).
  37. zemljeslǫ́vən, -vna, adj. geologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. zemljeslǫ̑vje, n. die Geologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. zemljesrẹ́dən, -dna, adj. geocentrisch ( astr.), Cig. (T.); (narejeno po tuji besedi).
  40. zemljestrǫ̑jəc, -jca, m. zemljestrojci, die Termiten ( zool.), Cig. (T.).
  41. zemljetrès, -trę́sa, m. = potres, die Erderschütterung, Jan.
  42. zemljetrę̑səc, -sca, m. der Erderschütterer, Cig.
  43. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  44. zemljeznȃnski, adj. geognostisch, Cig., Jan., Jes.
  45. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
  46. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  47. zę́mski, adj. = zemeljski, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  48. zę́tovski, adj. den Schwiegersöhnen gehörig, sie betreffend, Mur.
  49. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
  50. zgábiti se, -gȃbi se, vb. pf. Ekel erregen, Jan. (H.).
  51. zgȃjati se, -am se, vb. impf. ad zgoditi se; zu geschehen pflegen, Z., Trst. (Let.); nesreče se zgajajo, Erj. (Min.).
  52. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
  53. zglàs, -glása, m. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
  54. zglȃsba, f. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
  55. zglásən, -sna, adj. = soglasen, consonierend, Sen. (Fiz.).
  56. zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglası̑łna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — ( nam. vzg-).
  57. zglası̑łnica, f. der Meldzettel, DZ.; — ( nam. vzg-).
  58. zglasílọ, n. die Meldung, DZkr.
  59. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
  60. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
  61. zglȃsje, n. die Consonanz ( phys.), Cig. (T.); — stsl.
  62. zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
  63. zglę́dniti se, -glę̑dnem se, vb. pf. den Blick werfen, hinblicken: kamor se koli zglednemo, Prekmursko- Kres; z. se na koga, ogr.- Let.; — ( nam. vzg-).
  64. zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — ( nam. vzg-).
  65. zgnésti, zgnétem, vb. pf. zusammenkneten; — zerdrücken, zerknüllen.
  66. zgnojíti se, -ím se, vb. pf. eitern, exulcerieren, Cig.; rana se mu je zgnojila, jvzhŠt.
  67. zgodbopı̑səc, -sca, m. der Geschichtsschreiber, Šol.
  68. zgodboslǫ̑vəc, -vca, m., der Geschichtsforscher, Šol.
  69. zgọ̑dnost, f. die Frühzeitigkeit, Mur., Cig.
  70. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
  71. zgodopı̑səc, -sca, m. der Geschichtschreiber, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  72. zgodopísən, -sna, adj. geschichtlich, historisch, Jan., C., nk.
  73. zgodopı̑sje, n. die Geschichtschreibung, Cig., Jan.
  74. zgodovinopı̑sje, n. = zgodopisje, Vest., Let.
  75. zgodovı̑nski, adj. Geschichts-, geschichtlich, historisch, Cig., Jan., nk.; zgodovinski izviri, die Geschichtsquellen, Cig. (T.); zgodovinsko znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.); zgodovinska povest, eine geschichtliche Erzählung, Cig., nk.
  76. zgodovı̑nstvọ, n. das Geschichtswesen, Z.
  77. zgodoznȃnstvọ, n. die Geschichtskenntnis, Jan.
  78. zgolȃjsati, -am, vb. pf. abschaben, abwetzen, SlN.
  79. zgorljívost, f. die Verbrennlichkeit, Cig. (T.).
  80. zgornjesklẹ̑dičən, -čna, adj. oberschalig: zgornjeskledična tehtnica, eine oberschalige Wage, DZ.
  81. zgǫ̑stək, -stka, m. etwas Verdicktes: die Essenz, Vrtov.- C.
  82. zgostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, die Condensation, die Concentration ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  83. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
  84. zgostljìv, -íva, adj. condensierbar, coercibel ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  85. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
  86. zgovoríti se, -ím se, vb. pf. sich besprechen, sich verabreden.
  87. zgovorljívost, f. die Redseligkeit, Cig.
  88. zgovǫ́rnost, f. die Gesprächigkeit, die Redseligkeit; — die Beredsamkeit, die Wohlredenheit, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  89. zgrabljívost, f. die Raubgier, Cig.
  90. zgrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zgroziti se; öfter erschaudern, Zv., Zora, Erj. (Som.).
  91. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
  92. zgŕčiti se, -im se, vb. pf. zu einem Knorren werden, knorrig werden, Cig.
  93. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
  94. 1. zgrébsti, -grébem, vb. pf. zusammenscharren; na kup z., erscharren, Cig.
  95. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
  96. 3. zgrébsti, -grébem, vb. pf. aufscharren, Cig.
  97. zgrę́zniti se, -grę̑znem se, vb. pf. zusammensinken, Cig.
  98. zgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen zerkleinern, zerbeißen; kosti z.; — 2) z. se, gerinnen (o mleku); — z. se, zu Essig werden, Cig.; — z. se od žalosti, vertrauern, Cig.
  99. zgríviti se, -im se, vb. pf. beißend, scharf vom Geschmack, sauer werden, C.
  100. zgrozíti se, -ím se, vb. pf. aufschaudern, sich entsetzen, Cig., Jan.; zgrozi se v duhu, Trub.

   30.039 30.139 30.239 30.339 30.439 30.539 30.639 30.739 30.839 30.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA