s (30.501-30.600)

30501. zazę́bsti, -zę́be, vb. pf. zu frieren anfangen: zazeblo me je, ich begann Kälte zu empfinden.
30502. zažaríti se, -ím se, vb. pf. zu glühen anfangen, er-, aufglühen, Cig.
30503. zažę̑jati se, -am se, vb. pf. vor Durst verkümmern, verdursten, Jan., C.
30504. zbadljívost, f. die Bissigkeit, der Sarkasmus, Cig., Jan.
30505. zbásati, -bȃšem, vb. pf. zusammenstopfen: vse v eno vrečo z.; zusammendrängen.
30506. zbáti se, zbojím se, vb. pf. in Furcht gerathen; erschrecken; zbali so se s prevelikim strahom, Mik.; z. se koga, vor jemandem Furcht bekommen; z. se težav, sich durch die Schwierigkeiten abschrecken lassen; — ( nam. vzb-).
30507. zbesẹ̑dba, f. die Entzweiung (durch einen Wortwechsel), Cig.
30508. zbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. in einen Wortwechsel gerathen, Cig., Šol., C., Vod. (Izb. sp.), Vrtov. (Vin.), Kr., Prim.
30509. zbẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. wüthend werden, C.; — ( nam. vzb-).
30510. zblaznẹ́lost, f. der Zustand des Wahnsinns, nk.
30511. zblẹ́sniti se, -blẹ̑snem se, vb. pf. erglänzen, ogr.- Mik.
30512. zbókast, adj. = zbokel, Cig.
30513. zbókniti se, -bǫ̑knem se, vb. pf. convex werden, C.; deska se zbokne (wirft sich), C.; — ( nam. vzb-).
30514. zbósti, zbódem, vb. pf. stechen; z. koga z iglo; z. se, sich stechen; z. se z iglo, s trnom; — empfindlich kränken; s kako besedo koga z., Cig.; te besede so ga v živo zbodle, Cig.
30515. zbránost, f. die Sammlung (des Geistes), Z., nk.; z. duha, LjZv.
30516. zbrı̑s, m. 1) die Wegwischung, die Auslöschung, Cig.; vpis ali zbris v javnih knjigah, die Einverleibung oder Löschung in den öffentlichen Büchern, DZ.; — 2) der Windstrich, Jan.; der Hagelstrich: po našem polju je toča vse pobila, ker ondu je bil zbris, Črniče pod Čavnom- Erj. (Torb.); die dem Windstrich ausgesetzte Stelle, C.; trti je burja bolj po zbrisih škodovala, Nov.; žito je na zbrisu, Z.
30517. zbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, weglöschen ( z. B. etwas Geschriebenes); zbriši, kar si na tablo zapisal! z. v zemljiščni knjigi (abschreiben, löschen), Cig., nk.; — löschen, tilgen: z. sramoto, greh s pokoro, Cig.
30518. zbrísən, -sna, adj. dem Windstrich ausgesetzt; z. kraj, C.
30519. zbrisílọ, n. die Löschung: z. iz javnih knjig, die Löschung aus den öffentlichen Büchern, DZ.
30520. zbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad zbrisati.
30521. zbrúsiti, -im, vb. pf. wegschleifen, abwetzen, Cig.
30522. zdánjost, f. = sedanjost, die Gegenwart, Jan., Cig. (T.).
30523. zdávnost, f. = davnost, Cig., C., M.
30524. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
30525. zdimẹ́ti se, -í se, vb. pf. verrauchen, vergehen ( v. Rauche), Jan. (H.).
30526. zdobríti se, -ím se, vb. pf. wieder gut werden, sich aussöhnen: z. se s kom, C.
30527. zdogovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Rihenberk- Erj. (Torb.); (-diti se, C.).
30528. zdrámljenost, f. der Zustand der Munterkeit, Cig.
30529. zdrásati, -am, vb. pf. = razdrasati, zerzausen, zerreißen: zdrasan, zerlumpt, zerfetzt, C.; z. berač, Z.
30530. zdrástiti, -im, vb. pf. aufreizen, Trub.
30531. zdravíłnost, f. die Heilkraft, die Heilsamkeit, Cig.
30532. zdraviloslǫ̑vje, n. die Heilmittellehre, Cig.
30533. zdraviloznȃnstvọ, n. die Arzeneikunde, die Pharmakologie, Cig.
30534. zdravı̑łski, adj. medicinisch, medicinal, Cig., Jan.; zdravilska sklenica, die Arzeneiflasche, Cig.; zdravilski potroški, die Medicinalauslagen, Jan.; zdravilske zeli, die Arzeneipflanzen, LjZv.
30535. zdravı̑łstvọ, n. das Heilwesen, Cig.; = zdravstvo, das Sanitätswesen, Levst. (Nauk); — = zdravništvo, die Heilkunde, Cig., Jan.; živinsko z., die Vieharzeneikunde, Cig.
30536. zdravı̑teljski, adj. = zdravniški, ärztlich, Cig., C.; zdraviteljsko osebje, ärztliche Personen, DZ.
30537. zdravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Mediciner, C.
30538. zdravoslǫ́vən, -vna, adj. medicinisch, Jurč.
30539. zdravoslǫ̑vje, n. die Gesundheitslehre, die Hygiene, LjZv.; — die Medicin, die Heilkunde, C.
30540. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
30541. zdravstvənína, f. die Sanitätsgebür, DZ.
30542. zdrȃvstvọ, n. das Gesundheitswesen, das Sanitätswesen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
30543. zdražljívost, f. streitsüchtiges, zänkisches Wesen, die Reizbarkeit, Cig.
30544. zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
30545. zdŕgniti se, -dȓgnem se, vb. pf. vor Schrecken zusammenfahren, Cig., C.; Peter se od groze zdrgne, Ravn.
30546. zdrízast, adj. gallertartig, C.
30547. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
30548. zdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. hingleiten, ausgleiten.
30549. zdrȗženost, f. z. pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit der Vorstellungen), Cig. (T.).
30550. združljívost, f. z. pomisli, die Ideenassociaton (als Neigung der Ideen, sich zu vergesellschaften), Cig. (T.).
30551. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
30552. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
30553. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
30554. zdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
30555. zdŕžnost, f. die Enthaltsamkeit, Cig., Jan., Nov.
30556. zdúšnost, f. die Gewissenhaftigkeit, Navr. (Kop. sp.).
30557. zę̑bkast, adj. kernschälig: z. les, ki se cepi in kala, kadar se suši, jvzhŠt.
30558. zę́bsti, zę́be, vb. impf. frieren: zebe me, es friert mich, es ist mir kalt; v roke, v noge me zebe.
30559. zelenı̑nstvọ, n. die Gemüsecultur, DZ.
30560. zelę̑nkast, adj. grünlich; v zelenkasto siv, grünlichgrau, Cig.
30561. zelenoprǫ́gast, adj. grüngestreift, Jan. (H.).
30562. zelenọ̑st, f. das Grün, die grüne Farbe, Cig.; rastlinica dobi od svetlobe zelenost, Vrtov. (Km. k.).
30563. zę́ljast, adj. krautähnlich.
30564. zę̑məljski, adj. die Erde betreffend, zur Erde gehörig, auf o. in der Erde befindlich, Erd(en)-; zemeljska obla, die Erdkugel, Cig. (T.), Jes.; zemeljski tečaj, der Erdpol, Jan.; zemeljska ožina, die Landenge, Cig. (T.); zemeljska skorja, die Erdrinde, Cig.; zemeljski čad, der Erddunst, Cig.; zemeljska smola, das Erdharz, der Asphalt, Cig.; — Grund-: z. posed, der Grundbesitz, Cig. (T.); z. davek, Cig.; — irdisch: zemeljski okovi, irdische Fesseln, Cig.
30565. zémljast, adj. erdicht, Cig., Jan.
30566. zemljedẹ̑łstvọ, n. die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Močv.), nk.
30567. zemljemę̑rski, adj. Geometer-, geodätisch, Cig. (T.).
30568. zemljemę̑rstvọ, n. die Erdmesskunst, Mur., Cig., Jan.; die Geodäsie, Cig. (T.).
30569. zemljepìs, -písa, m. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., C., Jes., nk.; z. rastlinstva, die Pflanzengeographie, Cig. (T.).
30570. zemljepı̑səc, -sca, m. der Geograph, Cig., Jan., nk.
30571. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
30572. zemljepı̑sje, n. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., nk.
30573. zemljepı̑snica, f. ein geographisches Lehrbuch, C.
30574. zemljeslǫ̑vəc, -vca, m. der Geolog, Cig., Jan., Cig. (T.).
30575. zemljeslǫ́vən, -vna, adj. geologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
30576. zemljeslǫ̑vje, n. die Geologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
30577. zemljesrẹ́dən, -dna, adj. geocentrisch ( astr.), Cig. (T.); (narejeno po tuji besedi).
30578. zemljestrǫ̑jəc, -jca, m. zemljestrojci, die Termiten ( zool.), Cig. (T.).
30579. zemljetrès, -trę́sa, m. = potres, die Erderschütterung, Jan.
30580. zemljetrę̑səc, -sca, m. der Erderschütterer, Cig.
30581. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
30582. zemljeznȃnski, adj. geognostisch, Cig., Jan., Jes.
30583. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
30584. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
30585. zę́mski, adj. = zemeljski, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
30586. zę́tovski, adj. den Schwiegersöhnen gehörig, sie betreffend, Mur.
30587. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
30588. zgábiti se, -gȃbi se, vb. pf. Ekel erregen, Jan. (H.).
30589. zgȃjati se, -am se, vb. impf. ad zgoditi se; zu geschehen pflegen, Z., Trst. (Let.); nesreče se zgajajo, Erj. (Min.).
30590. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
30591. zglàs, -glása, m. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
30592. zglȃsba, f. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
30593. zglásən, -sna, adj. = soglasen, consonierend, Sen. (Fiz.).
30594. zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglası̑łna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — ( nam. vzg-).
30595. zglası̑łnica, f. der Meldzettel, DZ.; — ( nam. vzg-).
30596. zglasílọ, n. die Meldung, DZkr.
30597. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
30598. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
30599. zglȃsje, n. die Consonanz ( phys.), Cig. (T.); — stsl.
30600. zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).

   30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701 30.801 30.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani