Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (29.201-29.300)

  1. vrẹteníčast, adj. schraubenförmig, Cig.
  2. vȓhast, adj. schleißig, C.
  3. vŕhlast, adj. schleißig, C.
  4. vrhovnooblástən, -tna, adj. vrhovnooblȃstni knez, der souveräne Fürst, DZ.
  5. vrhǫ́vnost, f. die Suprematie, Cig. (T.), C.; — die Souveränität, Cig. (T.); — deželna v., die Landeshoheit, Cig. (T.), DZ.
  6. vrhǫ́vski, adj. 1) auf den Gipfeln der Berge befindlich, Mur.; Berg-, C.; — 2) Weinberg-, C.
  7. vrhȗnčast, adj. gipfelig, spitzig, C.
  8. vrhúniti se, -ȗnim se, vb. impf. culminieren, Cig. (T.).
  9. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
  10. vrı̑ska, f. ein helles Geschrei, Mur., Kr.- Valj. (Rad).
  11. vriskáč, m. 1) der Jauchzer, Cig.; — 2) rjavi v., rother Brüllaffe (mycetes seniculus), Erj. (Ž.).
  12. vriskálọ, n. der Jauchzer ( zaničlj.), Cig.
  13. vrískati, -skam, -ščem, vb. impf. hellstimmig schreien; jauchzen; od veselja v.; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); — (vriščem, Štrek., Ben.- Kl.).
  14. vriskèt, -ę́ta, m. helles Geschrei, C.
  15. vrisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hellstimmig schreien, jauchzen, Cig., C.
  16. vrískniti, vrı̑sknem, vb. pf. hell aufschreien, aufjauchzen.
  17. vrísniti, vrı̑snem, vb. pf. = vriskniti, Cig., M.
  18. vrlọ̑st, f. die Biederkeit, die Bravheit, die Vortrefflichkeit, Cig., Jan., nk.
  19. vročekŕvnost, f. die Heißblütigkeit, nk.
  20. vročı̑nski, adj. Hitz-; vročinska bolezen, der Typhus.
  21. vročọ̑st, f. die Hitze, Meg., Dict., Dalm., Kast.
  22. vrojíti se, -ím se, vb. pf. infolge eines Schwarmes sich anbauen ( v. Bienen), V.-Cig.
  23. vȓskati, -am, vb. impf. knirren, knirschen ( v. Sande), Cig.
  24. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  25. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  26. vrstáti se, -ȃm se, vb. impf. = vrstiti se: vrsta se druga zgodba za drugo, Zv.
  27. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
  28. vrstíca, f. dem. vrsta; die Zeile.
  29. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  30. vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
  31. vrstníca, f. die Altersgenossin, die Zeitgenossin.
  32. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
  33. vrstnják, m. = vrstnik, Cig., BlKr.- DSv.
  34. vŕstnost, f. die Zeitgenossenschaft, Cig.
  35. vȓstoma, adv. reihenweise, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.
  36. vrstovníca, f. die Gespielin, Npes.-Vraz.
  37. vrtáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich drehen ( zaničlj.), Z., ZgD.
  38. vrtȃvkast, adj. kreiselförmig, Cig.
  39. vrtẹ̑last, adj. schraubenförmig, Cig., Jan.; — spiral, Jan., C.
  40. vrteljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich drehen, Železniki ( Gor.).
  41. vrtı̑nčast, adj. wirbelartig, Cig.; v. potres, Cig. (T.).
  42. vrtínčiti se, -ı̑nčim se, vb. impf. sich im Kreise herumdrehen, sich wirbeln: Sava se vrtinči ob skalovju, LjZv.; valovi šumijo, da se vse vrtinči in peni, Bes.
  43. vrtnárski, adj. Gärtner-.
  44. vrtnȃrstvọ, n. die Gärtnerei, die Gartenkunst, das Gartenwesen.
  45. vrtogláviti se, -glȃvi se, vb. impf. vrtoglavi se mi, es wird mir schwindelig, Jurč.
  46. vrtoglávnost, f. 1) die Drehkrankheit der Schafe, Cig., Jan.; — 2) die Schwindelsucht, der Schwindelgeist, Cig.; — 3) der Rappel, Cig.
  47. vrtoglávost, f. 1) der Schwindel (als Krankheit), die Wirbelsucht, Cig.; — 2) die Drehkrankheit (der Schafe), Jan.; — 3) die Schwindelsucht, der Schwindelgeist, Jan., nk.
  48. vrtorę́pnost, f. die niedrige Schmeichelei, die Fuchsschwänzerei, Jarn.; — die Heuchelei, M.
  49. vrvárski, adj. Seiler-, Cig., Jan., nk.
  50. vrvȃrstvọ, n. die Seilerei, das Seilerhandwerk, Cig., Jan., nk.
  51. vȓvčast, adj. schnurförmig, C.
  52. vrzẹ̑last, adj. lückig, lückenhaft, Cig., UčT.
  53. vsàd, -sáda, m. 1) der Schub des Brotes in den Ofen, Cig.; — 2) C., M., pogl. usad.
  54. vsadíti, -ím, vb. pf. einsetzen, pflanzen; v. drevo; — v. kruh, hlebe v peč, das Brot in den Backofen schieben.
  55. vsàj, adv. 1) wenigstens; — 2) = vendar, dennoch, doch, Meg., Trub., Dalm., Kast.
  56. vsȃja, f. das Setzen ( z. B. der Bäumchen), Cig., C.
  57. vsajȃłnica, f. die Backschaufel, Cig., C.
  58. vsájati, -am, vb. impf. ad vsaditi; 1) einsetzen, pflanzen; — seme korenine vsaja (treibt Wurzeln), Jurč.; — kruh v. = hlebe v peč devati, das Brot in den Ofen schieben, einschieben; — križ v zemljo v., das Kreuz in die Erde feststecken, Jap. (Prid.); — 2) v. se = repenčiti se; rad bi se vsajal, ko bi se ga kdo bal, Polj.
  59. vsȃk, adj. jeder; vsak dan, täglich; — po vsakem, auf jeden Fall, unter allen Umständen, Cig.; za vsako, jedesmal, Z., jvzhŠt.; za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.; vsako toliko, von Zeit zu Zeit, Goriš.; — vsak čiherni, ein jeglicher, C., nk.; — (vsaki ljudje, alle Völker, Krelj; vsaki mrtvi, alle Todten, ogr.- C.); ( nam. vsak se govori nav. vsaki: vsaki človek, toda: vsak dan, Cv.).
  60. vsakatę́ri, pron. jeder einzelne, jedweder, Dalm., Trub., nk.
  61. vsakatę́rni, pron. = vsakateri, Rec.
  62. vsȃkbart, adv. = vsakokrat, Jan. (H.).
  63. vsȃkdaj, adv. jeden Augenblick: vsakdaj mora priti, Cig.; — jederzeit, immer, Met.- Cig., Jan., Mik.
  64. vsakdanášnji, adj. täglich, alltäglich, Mik.; (vsakdenešnji, ogr.- M.).
  65. vsakdȃnjež, m. der Alltagsmensch, SlN.
  66. vsakdánji, adj. täglich, vsakdanji kruh; v. gost, der Stammgast; vsakdanji troški, laufende Auslagen, Cig. (T.); — alltäglich, gewöhnlich, gemein; vsakdanja obleka; v. izrek, der Gemeinplatz, Cig. (T.).
  67. vsakdánjost, f. die Alltäglichkeit, Cig., Jan., Jurč., nk.
  68. vsakdánski, adj. = vsakdanji, Cig., Jan., Slom.
  69. vsakdánščica, f. der Gemeinplatz, Cig. (T.).
  70. vsakdánšnji, adj. = vsakdanji, Jan.
  71. vsȃkdọ, pron. jedermann, Cig., Jan., nk.
  72. vsȃkikrat, adv. jedesmal.
  73. vsȃkkrat, adv. jedesmal, (vsakrat) Jan.
  74. vsȃkoč, adv. jedesmal, jederzeit, C.; — in jedem Falle, C.
  75. vsakočásən, -sna, adj. jeweilig; po vsakočasnih zakonih, DZ.
  76. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
  77. vsȃkodob, adv. jederzeit, C.
  78. vsakojáčki, adj. allerlei, C., jvzhŠt., ogr., kajk.; — v. človek, ein Teufelskerl, vzhŠt., jvzhŠt.; — vsakojački ( adv.), auf allerlei Weise, C.
  79. vsakoják, adj. allerlei, allerhand, Jan., C., BlKr.; vsakojake zveri, Prip.- Mik.; — vsakojako, jedenfalls, C., BlKr.
  80. vsakojákost, f. die Mannigfaltigkeit, C.
  81. vsȃkokrat, adv. jedesmal.
  82. vsakokrátən, -tna, adj. jedesmalig.
  83. vsakolẹ́tən, -tna, adj. alljährlich.
  84. vsakorẹ́čən, -čna, adj. vorwitzig, Ravn.- Cig., Gor.
  85. vsakorẹ́čnost, f. der Vorwitz, Ravn.- Cig.
  86. vsakotę́ri, pron. = vsakateri, Mur., Boh., Dalm.
  87. vsakoúrən, -rna, adj. allstündlich, Cig.
  88. vsákov, adj. von jeder Art, allerhand: vsakovi grešniki, ogr.- C.
  89. vsakovrę̑d, adv. um jede Zeit, C.
  90. vsakovŕstən, -tna, adj. allerhand, allerlei, Cig., M., nk.
  91. vsȃkpot, adv. = vsakikrat, Jan.
  92. vsȃkršən, -šna, adj. allerhand, allerlei, C., nk.
  93. vsaksébi, adv. = narazen, auseinander; v. iti; — voneinander entfernt; hiše stoje zelo v.; — iz: vsak k sebi.
  94. vsákšən, -šna, adj. allerhand, Cig.
  95. vsákši, adj. = vsak, Mik., vzhŠt.
  96. vsaktę́ri, pron. = vsakateri.
  97. vsebína, f. der Inhalt, Cig. (T.), nk.
  98. vsebǫ̑štvọ, n. der Pantheismus, Cig. (T.), ZgD.
  99. vsečútnost, f. die Idiosynkrasie, Jan.
  100. vsẹ̀d, -sẹ́da, m., Jes., pogl. used.

   28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA