Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (29.139-29.238)

  1. vpı̑snik, m. das Eintragebuch, das Register, Cig. (T.), DZ.; — glasovni v., die Stimmliste, DZkr.
  2. vpisnína, f. die Einschreibegebür, die Eintragungsgebür, Cig., Jan., DZ., nk.
  3. vpisovȃnje, n. das Einschreiben, die Einschreibung, Cig., nk.
  4. vpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad vpisati; einschreiben, eintragen, Mur., Cig., Jan., nk.
  5. vpisovȃvəc, -vca, m. der Einschreiber, der Registrator, Cig., Jan., nk.
  6. vpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. sich einschleichen, Levst. (Zb. sp.).
  7. vplésti, -plétem, vb. pf. einflechten; einstricken; — einfügen; v. koga v kaj, jemanden in eine Sache verwickeln; — v. se v kaj, sich in etwas mischen.
  8. vplívnost, f. der Einfluss, nk.
  9. vpójnost, f. das Absorptionsvermögen, die Absorption, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  10. vpósrẹd, praep. c. gen. = sredi, mitten unter, C.; Kristus je stopil vposred njih, v templu je sedel v. učenikov, na križu je visel v. razbojnikov, Krelj.
  11. vprę́sti, vprę́dem, vb. pf. einspinnen.
  12. vpríčnost, f. die Anwesenheit, die Gegenwart, Cig., Jan.; v. angelcev, Schönl.; v. božja, Burg.
  13. vračı̑teljstvọ, n. = zdravništvo, Jan. (H.).
  14. vranọ̑st, f. die Schwärze, Mur., Cig.
  15. vrȃnovski, adj. = vranov: vranovsko delo! Fr.- C.
  16. vrȃnski, adj. Raben-, Mur.
  17. vrȃpast, adj. runzelig, Jarn.- Cig.
  18. vrápiti se, vrȃpim se, vb. impf. sich runzeln, Št.- Cig., C.
  19. vrȃsk, m. = vraska, Trub.- Mik.
  20. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.
  21. vrȃskast, adj. runzelig, C.; — ritzig, C.
  22. vráskav, adj. runzelig, Habd.- Mik., Mur., Jan.; on me je vraskavega storil, Dalm.; — ritzig: v. les, C.
  23. vrástati se, -am se, vb. impf. ad vrasti se; = vraščati se: deklica se mi je od dne do dne bolj vrastala v srce, Jurč.
  24. vrȃstək, -tka, m. die Krystallgruppe, Erj. (Min.).
  25. vrásti, vrástem, vb. pf. einwachsen, Cig.; nav.: v. se; vrastel, eingewachsen, Cig. (T.); vrasla oblica, eingewachsene Kugel, Erj. (Min.).
  26. vratárski, adj. Thürwärter-, Portier-.
  27. vratȃrstvọ, n. das Amt, die Stelle eines Thürwärters, Cig.
  28. vrážast, adj. abergläubisch, Cig., Zora.
  29. vrážnost, f. die Feindseligkeit, Cig.
  30. vrbánast, adj. = lisast, C.; — prim. vrbanec.
  31. vŕbast, adj. (vrbovemu deblu ali štoru podoben): unwitzig, Cig.
  32. vŕčast, adj. krugförmig, Cig.
  33. vrẹ́čast, adj. sackförmig, Cig.
  34. vrẹčenǫ̑səc, -sca, m. 1) der Sackträger, Cig.; — 2) neki metulj ponočnjak: der Sackträger (psyche), Erj. (Z.).
  35. vrẹ́dast, adj. = vredan, 1. vreden, Jan. (H.).
  36. vrẹ́dnost, f. die Würdigkeit; po vrednosti, nach der Würdigkeit, nach Verdienst; — der Wert, die Güte; die Preiswürdigkeit; po vrednosti kupiti, C.; — die Währung, die Valuta; avstrijska v.; — tudi: vrẹdnọ̑st.
  37. vrẹ́dnostən, -tna, adj. Wert-: vrednostni papirji, Wertpapiere, nk.
  38. vrẹ́lost, f. 1) = vrelica, die Siedehitze, Jan. (H.); — 2) der Eifer, C., ogr.- Valj. (Rad).
  39. vrẹmenoslǫ̑vje, n. die Meteorologie, Jes.
  40. vrẹmenoznȃnstvọ, n. die Witterungskunde, die Meteorologie, Cig., Cig. (T.).
  41. vrẹmę́nski, adj. Wetter-, Witterungs-; vremenski prerok.
  42. vrẹmę̑nstvọ, n. die Witterungsverhältnisse, Cig., Jan.
  43. vrę́piti se, -rę̑pim se, vb. pf. 1) sich zugesellen, C.; — 2) sich anschicken; v. se, da bi kaj storil, v. se k čemu a. česa, Hal.- C.
  44. vrẹ̑s, m. die Heide (erica), Mur., Cig., Jan.; mesnordeči v. = resa, die fleischfarbige Heide (erica carnea), Tuš. (R.); — jesenski v., = vresek, das Heidekraut (calluna vulgaris), Josch; — beli v., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch.
  45. vrẹ́sa, f. = vres, Jarn.
  46. vrẹ́sast, adj. heidicht, Cig., Jan.
  47. vrẹsàt, -áta, adj. heidig, Cig.
  48. vrẹ̑sək, -ska, m. das gemeine Heidekraut (calluna vulgaris), Tuš. (R.), Nov., Štrek.
  49. vrẹ́sica, f. dem. vresa, die Heide, Jan.
  50. vrẹsíšče, n. das Heidefeld, das Heideland, Cig., Jan., Cig. (T.).
  51. vrẹ̑sje, n. coll. das Heidekraut, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  52. vrẹ̀sk, vrẹ́ska, m. 1) das Geschrei, Bes.; — heftiges Weinen, Jarn.; — 2) der Essig, C.; — prim. vrisk.
  53. vrẹ́skati, -am, vb. impf. ad vreskniti; Ritzen bekommen, knacken, Cig.
  54. vrẹ̑skəc, -kca, m. dem. vresek; das Heidekraut, Kras- SlN.
  55. vrẹsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. lärmen, C.
  56. vrẹ́skniti, vrẹ̑sknem, vb. pf. krachend brechen, zerspringen: lonec vreskne, Dol.- Mik.; — eine Ritze bekommen, knacken, bersten, Cig., Jan.
  57. vrẹ̑snica, f. 1) = grič z vresjem porasten, Kras; — 2) vresnice, die Heiden (ericaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  58. vrẹsnják, m. die Heideflechte, Cig.
  59. vrẹstílj, m. die Heide (erica carnea), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  60. vrẹsúlja, f. die Heidepflanze, Jan.
  61. vrẹténast, adj. spindelförmig.
  62. vrẹténčast, adj. quirlförmig, Cig.
  63. vrẹteníčast, adj. schraubenförmig, Cig.
  64. vȓhast, adj. schleißig, C.
  65. vŕhlast, adj. schleißig, C.
  66. vrhovnooblástən, -tna, adj. vrhovnooblȃstni knez, der souveräne Fürst, DZ.
  67. vrhǫ́vnost, f. die Suprematie, Cig. (T.), C.; — die Souveränität, Cig. (T.); — deželna v., die Landeshoheit, Cig. (T.), DZ.
  68. vrhǫ́vski, adj. 1) auf den Gipfeln der Berge befindlich, Mur.; Berg-, C.; — 2) Weinberg-, C.
  69. vrhȗnčast, adj. gipfelig, spitzig, C.
  70. vrhúniti se, -ȗnim se, vb. impf. culminieren, Cig. (T.).
  71. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
  72. vrı̑ska, f. ein helles Geschrei, Mur., Kr.- Valj. (Rad).
  73. vriskáč, m. 1) der Jauchzer, Cig.; — 2) rjavi v., rother Brüllaffe (mycetes seniculus), Erj. (Ž.).
  74. vriskálọ, n. der Jauchzer ( zaničlj.), Cig.
  75. vrískati, -skam, -ščem, vb. impf. hellstimmig schreien; jauchzen; od veselja v.; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); — (vriščem, Štrek., Ben.- Kl.).
  76. vriskèt, -ę́ta, m. helles Geschrei, C.
  77. vrisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hellstimmig schreien, jauchzen, Cig., C.
  78. vrískniti, vrı̑sknem, vb. pf. hell aufschreien, aufjauchzen.
  79. vrísniti, vrı̑snem, vb. pf. = vriskniti, Cig., M.
  80. vrlọ̑st, f. die Biederkeit, die Bravheit, die Vortrefflichkeit, Cig., Jan., nk.
  81. vročekŕvnost, f. die Heißblütigkeit, nk.
  82. vročı̑nski, adj. Hitz-; vročinska bolezen, der Typhus.
  83. vročọ̑st, f. die Hitze, Meg., Dict., Dalm., Kast.
  84. vrojíti se, -ím se, vb. pf. infolge eines Schwarmes sich anbauen ( v. Bienen), V.-Cig.
  85. vȓskati, -am, vb. impf. knirren, knirschen ( v. Sande), Cig.
  86. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  87. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  88. vrstáti se, -ȃm se, vb. impf. = vrstiti se: vrsta se druga zgodba za drugo, Zv.
  89. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
  90. vrstíca, f. dem. vrsta; die Zeile.
  91. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  92. vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
  93. vrstníca, f. die Altersgenossin, die Zeitgenossin.
  94. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
  95. vrstnják, m. = vrstnik, Cig., BlKr.- DSv.
  96. vŕstnost, f. die Zeitgenossenschaft, Cig.
  97. vȓstoma, adv. reihenweise, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.
  98. vrstovníca, f. die Gespielin, Npes.-Vraz.
  99. vrtáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich drehen ( zaničlj.), Z., ZgD.
  100. vrtȃvkast, adj. kreiselförmig, Cig.

   28.639 28.739 28.839 28.939 29.039 29.139 29.239 29.339 29.439 29.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA