s (2.901-3.000)

2901. skrȗnež, m. ein unreiner Mensch, Mik.
2902. skruníłən, -łna, adj. befleckend, entehrend, Jan.
2903. skrunílọ, n. das Contagium, Cig.
2904. skrunı̑telj, m. der Beflecker, der Schänder, SlN.
2905. skrúniti, -im, vb. impf. verunreinigen, Jan., Ravn.- M.; — beflecken, schänden, verunehren, entweihen, Cig., Jan., nk.; vi se skrunite na potih vaših očetov, Dalm.; — rod s., Blutschande treiben, Cig.
2906. skrunı̑vəc, -vca, m. der Beflecker, der Schänder, der Entheiliger, Cig., Jan.
2907. skrúnja, f. der Fleck, der Makel, C.
2908. skrúnjenje, n. das Beflecken, das Schänden, die Entweihung, Jan.
2909. skrunljìv, -íva, adj. befleckend, entehrend, Cig.
2910. skrunóba, f. 1) die Unreinigkeit, der Unflat, Dict., C.; proč vreči kaj kakor skrunobo, Dalm.; — 2) die Schandthat, Dalm.; — 3) das Ungeziefer, Mariborska ok.- C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) das Miasma, Cig.
2911. skrunóbən, -bna, adj. unflätig, Jan.
2912. skrȗšen, adj. ( part.) zerknirscht, Cig.; skrušeno srce, C.; — rus.
2913. skŕzati, -am, vb. impf. den Laut, der beim Schneiden mit der Schere gehört wird, erzeugen, Z.
2914. skržȃbəc, -bca, m. die Fledermaus, Hal.- C.
2915. skržačíca, f. = skržad (cicada orni), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
2916. skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Goriška ok., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
2917. skržák, m. die Singcicade (cicada plebeia), Alas., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
2918. skŕžast, adj. knauserig, knickerisch, BlKr.
2919. skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Senožeče (Kras)- Erj. (Torb.), Glas.
2920. skržatíca, f. das Cicadenweibchen, Štrek.
2921. skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)- Erj. (Torb.).
2922. skŕžən, -žna, adj. Kiemen-: skȓžni poklopec, der Kiemendeckel, Cig. (T.); skržna duplina, die Kiemenhöhle (des Krebses), Erj. (Izb. sp.).
2923. skržetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zirpen, Z.
2924. skržolíca, f. das Habichtskraut (hieracium), Z., Šol., Medv. (Rok.).
2925. skubáč, m. der Haarraufer, das Raufholz (bei den Weißgerbern), Cig.
2926. skubáča, f. = rovnica, die Reute, Jan.
2927. skubačíca, f. die Rupferin, vzhŠt.
2928. skȗbəc, -bca, m. der Rupfer, Cig., Jan.
2929. skubeníca, f. die Raufwolle, Cig.
2930. skubenína, f. das Pflücksel, Cig.
2931. skúbenje, n. das Rupfen; s. gosi, die Raufe der Gänse, Cig.
2932. skubẹ́vati, -am, vb. impf. zu rupfen pflegen, Glas.- Cig.
2933. skȗbež, m. 1) das Ausraufen (der Haare), Habd.- Mik.; — 2) = trebež, krčevina, das Gereut, Jan.
2934. skubíca, f. die Rupferin, Cig.
2935. skúbiti, -im, vb. impf., Z., vzhŠt., pogl. skubsti.
2936. skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
2937. skúcati, -am, vb. impf. = šepati in pocencavati, BlKr.- DSv.
2938. skúčati, -ím, vb. impf. ächzen, winseln, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
2939. skúčiti, -im, vb. pf. beugen: s. vrat, Zora; — s. se, niederkauern, Z.
2940. skudẹ̑la, f., pogl. skodela.
2941. skȗha, f. 1) etwas Gekochtes, Mur.; eine gekochte Speise, C., ogr.- Valj. (Rad); nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina, jvzhŠt.; — das gekochte Schweinefutter, C.; — 2) soviel einmal gekocht wird, das Gericht: graha še za dve skuhi imamo, Št.- C.
2942. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
2943. skȗhljaj, m. = kolikor se enkrat skuha, das Gericht: en s. krompirja, Notr.
2944. skújati se, -am se, vb. pf. zu schmollen anfangen, schmollend von einem Versprechen oder einem sonstigen Vorhaben zurücktreten, untreu werden; vsi povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal; kralj obljubi ljudstvo spustiti: kadar pa šiba odjenja, se kralj spet skuja, Ravn.- Valj. (Rad); — das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), Cig., C.
2945. skȗka, f. = skunkač (?): skuke, krohalnice in druge ostudne žabe, LjZv.; — prim. skučati.
2946. skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn- Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.- Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.- Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
2947. skúlav, adj. 1) voll Geschwüre, vzhŠt.; skulava čeljust, C.; — 2) = krastav: skulave roke, vzhŠt.
2948. skȗləc, -lca, m. 1) der Tropfstein, der Stalaktit, Z.; — der Drüsenstein, Z.; — 2) neka zel: der Steinbruch (saxifraga), Z.; (ščulec, Medv. [Rok.]).
2949. skȗlica, f. dem. skula; 1) ein kleiner Abscess, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — die Hitzblatter, C.; — 2) die flaschenförmige Erweiterung eines Bogenganges im Ohr, die Ampulle (ampulla), Erj. (Som.).
2950. skulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
2951. skulptūra, f. kiparstvo, die Sculptur.
2952. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
2953. skȗmrati, -am, vb. pf. = shujšati, mager werden, Cig., Polj., Št.
2954. skumrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skumrati, Jan.; = posušiti se: deblo je skumrnelo, Glas.
2955. skȗnkač, m. die Unke, Valj. (Rad).
2956. skȗnkačəc, -čca, m. der Laubfrosch (rana calamita), Valj. (Rad).
2957. skȗnkati, -am, vb. impf. jammern, Ščav.; — prim. skučati.
2958. skùp, skúpa, m. der Inbegriff (complexus), ( phil.), Cig. (T.).
2959. skùp, adv. zusammen; vsi s., alle miteinander, Mur., Cig.; — iz: vzkup, Levst. (Sl. Spr.).
2960. skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
2961. skupčàn, -ána, m. skupčani so skupni posestniki kakega zemljišča, pos. pašnikov, Ig (Dol.), Notr.
2962. skȗpčati, -am, vb. pf. zusammenhäufeln, aufhäufeln, M., Z.
2963. skȗpčina, f. gemeinsamer Besitz, Notr.
2964. skȗpčinski, adj. zum gemeinsamen Besitz gehörig, C., Notr.
2965. skúpčiti, -kȗpčim, vb. pf. concentrieren: s. se, sich concentrieren, Jan.
2966. skȗpək, -pka, m. die Gruppe, Jan., C.; s. zemljišč, ein Grundcomplex, Cig., Jan.; — das Aggregat, Cig.
2967. skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum ( gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
2968. skupíčək, -čka, m., pogl. izkupiček.
2969. skupílọ, n., pogl. izkupilo.
2970. skupína, f. die Gruppe, Jan., Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Ar.), nk.
2971. skupínoma, adv. gruppenweise, Jan. (H.).
2972. 1. skupíti, -ím, vb. pf. zusammenhäufeln, versammeln, sammeln, Cig., Jan.; s. se, sich zusammenrotten, sich ansammeln, Cig., Jan.
2973. 2. skúpiti, -im, vb. pf. durch Verkauf lösen; pogl. izkupiti.
2974. skúpljanje, n. das Sammeln: s. vojakov, Cig.
2975. 1. skúpljati, -am, vb. impf. ad 1. skupiti; häufen, sammeln, Cig.; s. se, sich sammeln, Cig., Zora.
2976. 2. skúpljati, -am, vb. impf. = skupljavati, Mur.
2977. skupljávati, -am, vb. impf. = 2. skupljevati, aufkaufen, zusammenkaufen, Mur., Met.
2978. 1. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. skupiti; sammeln, Jan., C.
2979. 2. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, aufkaufen, Mur., Met.; suhe slive skupljuje, Jurč., Dol., jvzhŠt.; skupljevala je ježice, LjZv.
2980. skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.
2981. skúpnost, f. 1) die Gemeinsamkeit, nk.; — 2) die Gesammtheit, Cig., Jan.; das Ensemble, Jan., Cig. (T.); — 3) der Aggregatzustand, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
2982. skȗpoma, adv. haufenweise, C.; čebele skupoma domov lete, če se kaka nevihta bliža, Por.; gruppenweise, Jan.
2983. skupovȃnje, n. das Zusammenkaufen, der Einkauf, Cig.
2984. skupováti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, einkaufen, Dict.
2985. skupovína, f. das Miteigentum, Svet. (Rok.).
2986. skȗpstvọ, n. die Körperschaft: volivsko s., der Wahlkörper, DZ.
2987. skȗpščina, f. 1) die Körperschaft, die Corporation, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Versammlung, Jan.; s. ljudskih učiteljev, DZ.; ( prim. hs. skupština).
2988. skurbáti se, -ȃm se, vb. pf. = izkurbati se.
2989. skúrən, -rna, adj. abscheulich, schändlich, Guts., Cig., Jan., nad Mariborom- C.; ( nam. skrun?).
2990. skȗrh, m. = škurh, Z.
2991. skúriti, -im, vb. pf. durch Brennen verbrauchen, verheizen, Mur.
2992. skȗrš, m., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. skoriš, oskoriš.
2993. skus-, išči pod izkus-.
2994. skúštrati, -am, vb. pf. = razkuštrati, Jan. (H.).
2995. skȗt, m. der Ekel, C.; nekak skut čutim, Notr.
2996. 1. skúta, f. der Ekel, C.; s. me sili, es ist mir übel (zum Erbrechen), Jan., C.
2997. 2. skúta, f. das Meiden des väterlichen Haufes (aus Trotz): na skuto iti, na skuti biti, sich außerhalb des Hauses herumtreiben, SlGor.- C.; — das Meiden des Nestes (vom Vogelweibchen), C.
2998. 3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
2999. skútast, adj. topfenartig, quarkig, Cig., Jan.
3000. skútati se, -am se, vb. impf. = skitati se, SlGor.- C.

   2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani