Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (29.001-29.100)

  1. vlȃst, -ı̑, f. = 1. last, Trub. (Post.), nk.; (izvedenke išči pod last-).
  2. vlastelı̑n, m. der Gutsbesitzer, Jan.; — hs.
  3. vlasúlja, f. vlasulje, die Haarsterne (comatula), Erj. (Ž.).
  4. vlatíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. in Rispen schießen: oves se vlatini, C.
  5. vlážnost, f. die Feuchtigkeit.
  6. vlẹ́čast, adj. = vlečen, Dict.
  7. vlẹ́sti, vlẹ̑zem, vb. pf. 1) hineinkriechen, hineinschleichen; da vam ta gad ne vleze v srce! Ravn.; — 2) v. se, eindringen, C.; smola se v nit vleze, C.; voda se vleze (versickert), Levst. (Cest.); — 3) = zaiti: luna je za goro vlezla, C.
  8. vlízati se, -žem se, vb. pf. sich einschmeicheln: v. se komu, Cig.
  9. vljúdnost, f. die Höflichkeit, die Artigkeit, die Freundlichkeit.
  10. vmanjọ̑st, f. die Faulheit, die Trägheit, Mur.
  11. vmẹ̑s, adv. dazwischen, darunter; veliko ljuljke je vmes; vmes postaviti kaj, etwas dazwischen stellen; vmes govoriti, dareinreden.
  12. vmẹ̑sən, -sna, adj. dazwischen befindlich, inzwischen liegend, Zwischen-, Cig. (T.); vmesni prostor, der Zwischenraum, Cig. (T.); vmesni rek, der Zwischensatz, die Parenthese, Cig. (T.); vmesni dohodek, das Intercalare, DZkr.
  13. vmẹ́siti, -im, vb. pf. hineinmengen: in den Teig einrühren, einteigen, Cig., Jan.
  14. vmẹ̑snica, f. das Intermezzo, C.
  15. vmẹ̑soma, adv. = vmes, dazwischen, darunter, Jarn., C.
  16. vmę́sti, vmę́tem, vb. pf. einrühren, Jan. (H.); v juho kaj v., C.
  17. vmẹstı̑təv, -tve, f. die Installation, Cig., DZ.
  18. vmẹ́stiti, -im, vb. pf. einsetzen, installieren, Cig., C., DZ., nk.
  19. vmúzniti se, -mȗznem se, vb. pf. sich einschleichen, Jan. (H.), ZgD.
  20. vnánjost, f. die Äußerlichkeit, das Äußere.
  21. vnę̑marnost, f. die Nachlässigkeit, Jan.; — die Gleichgiltigkeit, der Indifferentismus, Jan., ZgD.
  22. vnésti, -nésem, vb. pf. eintragen, auftragen ( math.), Cig. (T.).
  23. vnetljívost, f. die Entzündlichkeit, Cig.
  24. vnę̑tost, f. der Eifer, die Begeisterung, Cig., Jan., C., nk.; die Inbrunst, Jan.
  25. vnǫ́žati se, -a se, vb. impf. vnoža se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; ( nam. množa se mi, prim. srvn. mich "bevilt", Mik.).
  26. vnǫ́žljivost, f. die Unaufgelegtheit, die Verdrossenheit, die Trägheit, Mur., Jan., C.
  27. vodę̑nast, adj. wässericht, Cig.
  28. vodeníčast, adj. 1) = vodeničen, Jan. (H.); — 2) wässerig: v. krompir, vodeničasto sadje, BlKr.
  29. vodeníčnost, f. der Zustand eines Wassersüchtigen.
  30. vodę̑nost, f. die wässerige Beschaffenheit.
  31. vǫ́dičast, adj. angelförmig, Cig., Jan.
  32. vodíłnost, f. die Leitungsfähigkeit, Cig., C.
  33. vodı̑teljski, adj. Führer-, Leiter-, nk.
  34. vodı̑teljstvọ, n. die Führerschaft, die Leitung, C., nk.; — die Hegemonie, Cig. (T.).
  35. vodljívost, f. die Leitungsfähigkeit, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  36. vodníkast, adj. wassernöthig ( mont.): vodnikasta jama, V.-Cig.
  37. vodomę̑rski, adj. = vodomeren, DZkr.
  38. vodomę̑rstvọ, n. die Wassermesskunst, Cig. (T.).
  39. vodonòs, -nǫ́sa, m. das Wasserschaff, Mur., C.
  40. vodonǫ̑səc, -sca, m. der Wasserträger, Mur., Cig., nk.
  41. vodonǫ́sən, -sna, adj. wasserführend, Cig. (T.).
  42. vodonǫ̑snica, f. 1) die Wasserträgerin, Cig.; — 2) das Wasserschaff, Jarn.
  43. vodonǫ̑snik, m. der Wasserträger, C.
  44. vodopìs, -písa, m. die Hydrographie, Cig. (T.).
  45. vodopı̑səc, -sca, m. der Hydrograph, Cig.
  46. vodopísən, -sna, adj. hydrographisch, Cig. (T.), Jes.
  47. vodopı̑sje, n. die Hydrographie, Cig.
  48. vodorávnost, f. die horizontale Lage, nk.
  49. vodoshrȃmba, f. das Reservoir, Jes.
  50. vodoshrȃna, f. = vodoshramba, Cig. (T.).
  51. vodoskòk, -skǫ́ka, m. der Wasserfall, Jan., Ist.- Nov.
  52. vodoslǫ́vən, -vna, adj. hydrologisch, Cig.
  53. vodoslǫ̑vje, n. die Hydrologie, Cig.
  54. vodostȃvstvọ, n. = vodno stavstvo, die Wasserbaukunst, die Hydrotechnik, Jan. (H.).
  55. vodovǫ̑dstvọ, n. die Wasserleitungskunst, Cig. (T.); — die Hydraulik, Cig. (T.).
  56. vǫ̑dstvọ, n. die Führung, die Leitung, die Direction, Cig., Jan., nk.
  57. vǫ̑glast, adj. = oglast, eckig.
  58. voglátost, f. die Eckigkeit.
  59. vohȃvs, m. der Schnüffler, Cig.
  60. vohȃvslja, f. die Schnüfflerin, Cig.
  61. vohȗnstvọ, n. die Spionage.
  62. vojenı̑narstvọ, n. die Selcherei, Cig.
  63. vojı̑nski, adj. = vojen: vojinski zakon, das Wehrgesetz, Levst. (Nauk); vojinsko ministerstvo, das Kriegsministerium, DZkr.
  64. vojnoslǫ̑vəc, -vca, m. der Strateg, Jan. (H.).
  65. vojnoslǫ́vən, -vna, adj. strategisch, Jan. (H.).
  66. vojnoslǫ̑vje, n. die Strategie, Jan. (H.).
  67. vojnoznȃnstvọ, n. die Kriegswissenschaft, Jan. (H.).
  68. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
  69. vȏjskar, -rja, m. der Krieger: francoski vojaki, stari vojskarji, Jurč.
  70. vójskən, -kna, adj. = vojskoven, vojen.
  71. vojskovalíšče, n. = bojišče, der Kriegsschauplatz, DZ.
  72. vojskovȃnje, n. das Kriegführen.
  73. vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
  74. vojskovȃvəc, -vca, m. der Kriegführende.
  75. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
  76. vojskovòd, -vǫ́da, m. der Heerführer, der Feldherr, Cig., Jan.
  77. vojskovǫ́dja, m. der Feldheer, Mur., nk.
  78. vojskovǫ̑dstvọ, n. die Heerführerschaft, die Heeresführung, Cig.; — die Feldherrnwürde, Cig., Jan.
  79. vǫ̑jstvọ, n. das Heer, die Armee, Guts.- Cig. (T.), DZ.
  80. vojščȃnski, adj. = vojaški, ogr.- C.
  81. vójvodski, adj. Feldherrn-, Mur., Cig.; — Herzogs-, herzoglich, Mur., Cig., Jan., nk.
  82. vójvodstvọ, n. die Feldherrnwürde, Mur., C.; — die Herzogswürde, Mur., Cig., Jan.; — das Herzogthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  83. vołčkováti se, -ȗjem se, vb. impf. = volčkati, Mur.
  84. vołhkọ̑st, f. 1) die Feuchtigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Langsamkeit, ogr.- C.
  85. volíłnost, f. die Wahlfähigkeit, DZ.
  86. vóliti se, vǫ́lim se, vb. impf. läufig sein (o kravi): krava se voli, C., Št. Jur ( Št.).
  87. volı̑vski, adj. Wähler-, Nov., nk.; v. imenik, die Wählerliste, Levst. (Nauk).
  88. vǫ́ljnost, f. 1) die Willigkeit; — 2) die Sanftheit, die Sanftmuth, Cig.; — die Milde, Cig.; — die Geschmeidigkeit, Cig., Jan.
  89. vołkosnẹ̑dež, m. = lakomnik, Levst. (Zb. sp.).
  90. vołkostẹ́čina, f. 1) kraj, kjer se volkovi stekajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) zbirališče zanikarnih, malopridnih ljudi, Lašče- Z., Levst. (Rok.).
  91. vołnȃrstvọ, n. der Wollhandel, Cig.
  92. vȏłnast, adj. wollicht.
  93. vołnolàs, -lása, adj. wollhaarig, Erj. (Som.).
  94. vołnostrı̑ški, adj. Wollscher-: volnostriške škarje, die Wollschere, Jan. (H.).
  95. vołnostrı̑žəc, -žca, m. der Wollscherer, Jan.
  96. volǫ́vski, adj. Ochsen-; volovska kri, Dalm.
  97. vółžiti se, -im se, vb. impf. durch Feuchtigkeit verderben (von Lebensmitteln), C.
  98. vǫ́njast, adj. wohlriechend, ogr.- C.
  99. vonjávost, f. die Riechkraft, Jan. (H.).
  100. vǫ̑s, m. der Schnurbart, Mik.; = pl. vosi, M., C.

   28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA