Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (28.939-29.038)

  1. visočȃva, f. die Höhe, Cig.
  2. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  3. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
  4. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
  5. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  6. visokodȗšje, n. der Hochsinn, Cig. (T.).
  7. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
  8. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
  9. visokomę́rən, -rna, adj. hochmüthig, C.
  10. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  11. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.
  12. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
  13. visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
  14. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  15. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
  16. visokoplèč, -plę́ča, adj. hochschulterig, Jan.
  17. visokoplečàt, -áta, adj. = visokopleč, Jan.
  18. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
  19. visokorǫ̑dje, n. Vaše Visokorodje! Euer Hochgeboren! nk.; — rus.
  20. visokorǫ́dnost, f. hohe Geburt, Jan. (H.); = visokorodje, Jan.
  21. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
  22. visokọ̑st, f. die Höhe; — die Hoheit; cesarska Visokost, kaiserliche Hoheit, Cig., Jan., nk.
  23. visokostébəłn, adj. hochstengelig, nk.
  24. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
  25. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
  26. visokošọ̑lski, adj. Hochschul-, Universitäts-, Cig., Jan., nk.
  27. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
  28. visokovẹ́jən, -jna, adj. hochästig, Jan.
  29. visokovẹ̑jnat, adj. = visokovejen, Jan.
  30. visokovr̀h, -vŕha, adj. hochwipfelig, Cig., Jan.
  31. visọ̑st, f. = visokost, die Hoheit, Cig. (T.), DZ.
  32. visóta, f. = višava, Levst. (Zb. sp.).
  33. višȃvski, adj. Höhen-: v. dim = čad, der Höhenrauch, Jan.
  34. vı̑šnjast, adj. weichselfarbig, Cig.
  35. višnję̑vkast, adj. bläulich, Cig., C., Zora.
  36. vitezováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) Ritter sein, (-ževati se) Cig.; — 2) kämpfen, ogr.- M.
  37. vítičast, adj. rankenförmig: vitičaste noge, Rankenfüße, Cig. (T.).
  38. vitolàs, -lása, adj. lockenhaarig, Jan.
  39. vı̑tričast, adj. aus Flechtgerten, Jan. (H.).
  40. vitrijǫ̑last, adj. vitriolisch, Cig.
  41. vjẹ́sti se, vjẹ́m se, vb. pf. sich hineinfressen.
  42. vkę́riti se, -kę̑rim se, vb. pf., Str., pogl. ukeriti se.
  43. vkljúbnost, f. der Trotz, Cig.
  44. vkúpnost, f. die Gemeinsamkeit, die Gemeinschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — die Gesammtheit, DZ.
  45. vkȗs, m. der Geschmack, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  46. vkúsən, -sna, adj. 1) schmackhaft, Cig., Jan., nk.; — 2) geschmackvoll, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  47. vkúsiti, -kȗsim, vb. pf. kosten, Mur.; ne ništer vkusil, Krelj; ne bo vekoma smrti vkusil, Dalm.; — prim. stsl. vъkusiti (in: ukusiti), kosten.
  48. vláčnost, f. 1) die Elasticität, Cig., Jan.; — die Zähigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Dehnbarkeit, Cig.
  49. vlačugáriti se, -ȃrim se, vb. impf. herumstreichen, vagabundieren, ein Schlampenleben führen, Cig., Vrt.
  50. vlačȗgarski, adj. 1) vagabundenmäßig, liederlich, schlampenmäßig; — 2) vlačugarska steza, der Treppelweg an einem Flusse, der Hufschlag, V.-Cig., DZ.
  51. vlačȗgarstvọ, n. die Landstreicherei; liederlicher Lebenswandel, die Buhlschaft.
  52. vlačúgati se, -am se, vb. impf. herumstreichen, herumschlampen, einen unmoralischen Umgang pflegen, Mur., Cig.
  53. vladárski, adj. Herrscher-, Cig., Jan., nk.
  54. vladȃrstvọ, n. die Regierung, die Herrschaft, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  55. vladohlę́pnost, f. die Herrschsucht, nk.
  56. vladoslǫ̑vje, n. die Politik, Cig.
  57. vladoznȃnstvọ, n. die Politik, Jan.
  58. vladožéljnost, f. die Herrschsucht, Cig., Jan., nk.
  59. vlȃdstvọ, n. die Leitung, Levst. (Pril.); — die Regierung, M., C.
  60. vlagomę̑rstvọ, n. die Hygrometrie, Cig. (T.).
  61. vláknast, adj. faserförmig: vlaknasti premog, die Faserkohle, Cig. (T.).
  62. vlȃs, m. = las, ogr.- Valj. (Rad); (izvedenke išči pod: las-).
  63. vlȃst, -ı̑, f. = 1. last, Trub. (Post.), nk.; (izvedenke išči pod last-).
  64. vlastelı̑n, m. der Gutsbesitzer, Jan.; — hs.
  65. vlasúlja, f. vlasulje, die Haarsterne (comatula), Erj. (Ž.).
  66. vlatíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. in Rispen schießen: oves se vlatini, C.
  67. vlážnost, f. die Feuchtigkeit.
  68. vlẹ́čast, adj. = vlečen, Dict.
  69. vlẹ́sti, vlẹ̑zem, vb. pf. 1) hineinkriechen, hineinschleichen; da vam ta gad ne vleze v srce! Ravn.; — 2) v. se, eindringen, C.; smola se v nit vleze, C.; voda se vleze (versickert), Levst. (Cest.); — 3) = zaiti: luna je za goro vlezla, C.
  70. vlízati se, -žem se, vb. pf. sich einschmeicheln: v. se komu, Cig.
  71. vljúdnost, f. die Höflichkeit, die Artigkeit, die Freundlichkeit.
  72. vmanjọ̑st, f. die Faulheit, die Trägheit, Mur.
  73. vmẹ̑s, adv. dazwischen, darunter; veliko ljuljke je vmes; vmes postaviti kaj, etwas dazwischen stellen; vmes govoriti, dareinreden.
  74. vmẹ̑sən, -sna, adj. dazwischen befindlich, inzwischen liegend, Zwischen-, Cig. (T.); vmesni prostor, der Zwischenraum, Cig. (T.); vmesni rek, der Zwischensatz, die Parenthese, Cig. (T.); vmesni dohodek, das Intercalare, DZkr.
  75. vmẹ́siti, -im, vb. pf. hineinmengen: in den Teig einrühren, einteigen, Cig., Jan.
  76. vmẹ̑snica, f. das Intermezzo, C.
  77. vmẹ̑soma, adv. = vmes, dazwischen, darunter, Jarn., C.
  78. vmę́sti, vmę́tem, vb. pf. einrühren, Jan. (H.); v juho kaj v., C.
  79. vmẹstı̑təv, -tve, f. die Installation, Cig., DZ.
  80. vmẹ́stiti, -im, vb. pf. einsetzen, installieren, Cig., C., DZ., nk.
  81. vmúzniti se, -mȗznem se, vb. pf. sich einschleichen, Jan. (H.), ZgD.
  82. vnánjost, f. die Äußerlichkeit, das Äußere.
  83. vnę̑marnost, f. die Nachlässigkeit, Jan.; — die Gleichgiltigkeit, der Indifferentismus, Jan., ZgD.
  84. vnésti, -nésem, vb. pf. eintragen, auftragen ( math.), Cig. (T.).
  85. vnetljívost, f. die Entzündlichkeit, Cig.
  86. vnę̑tost, f. der Eifer, die Begeisterung, Cig., Jan., C., nk.; die Inbrunst, Jan.
  87. vnǫ́žati se, -a se, vb. impf. vnoža se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; ( nam. množa se mi, prim. srvn. mich "bevilt", Mik.).
  88. vnǫ́žljivost, f. die Unaufgelegtheit, die Verdrossenheit, die Trägheit, Mur., Jan., C.
  89. vodę̑nast, adj. wässericht, Cig.
  90. vodeníčast, adj. 1) = vodeničen, Jan. (H.); — 2) wässerig: v. krompir, vodeničasto sadje, BlKr.
  91. vodeníčnost, f. der Zustand eines Wassersüchtigen.
  92. vodę̑nost, f. die wässerige Beschaffenheit.
  93. vǫ́dičast, adj. angelförmig, Cig., Jan.
  94. vodíłnost, f. die Leitungsfähigkeit, Cig., C.
  95. vodı̑teljski, adj. Führer-, Leiter-, nk.
  96. vodı̑teljstvọ, n. die Führerschaft, die Leitung, C., nk.; — die Hegemonie, Cig. (T.).
  97. vodljívost, f. die Leitungsfähigkeit, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  98. vodníkast, adj. wassernöthig ( mont.): vodnikasta jama, V.-Cig.
  99. vodomę̑rski, adj. = vodomeren, DZkr.
  100. vodomę̑rstvọ, n. die Wassermesskunst, Cig. (T.).

   28.439 28.539 28.639 28.739 28.839 28.939 29.039 29.139 29.239 29.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA