Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (28.901-29.000)

  1. vijúgati se, -am se, vb. impf. sich schlängeln: potočič se vijuga, Mik.
  2. vikȃrstvọ, n. das Vicariat.
  3. vílast, adj. gabelförmig, gegabelt.
  4. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
  5. víličast, adj. 1) gabelförmig; — 2) rankig, Cig.
  6. víličiti se, -im se, vb. impf. sich gabeln: reka se viliči, Cig. (T.).
  7. vílinski, adj. nach Art der Vila, Prip.- Mik.; vilinski kralj, Prip.- Mik.
  8. víliti se, vı̑lim se, vb. impf. = viličiti se, Cig. (T.).
  9. vílovski, adj. Vilen-, Prip.- Mik.
  10. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
  11. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  12. vinȃrstvọ, n. = vinstvo, der Weinbau, die Weincultur, nk.; der Weinhandel, nk.
  13. víncarski, adj. Winzer-.
  14. víncarstvọ, n. die Winzerschaft, das Winzerthum.
  15. viníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. nach der wilden Weinrebe ausarten, trs se viniči, die Rebe macht kleine Beeren, Cig.
  16. vı̑njenost, f. die Berauschtheit, der Rausch.
  17. vı̑nkast, adj. geschlängelt, sich schlängelnd: vinkasta kača, Škrinj.
  18. vinǫ́gradarski, adj. Weinbau-, nk.
  19. vinǫ́gradarstvọ, n. der Weinbau, Cig. (T.), nk.
  20. vinǫ́gradski, adj. Weingarten-: v. zakon, die Weingartenordnung, Levst. (Nauk).
  21. vinǫ́gradstvọ, n. der Weinbau, Nov.- C.
  22. vinomę̑rski, adj. Weinmesser-: vinomerska pristojbina, DZkr.
  23. vinopı̑vstvọ, n. das Weintrinken, Jurč.
  24. vinožéljnost, f. die Weinsucht, Cig.
  25. vínski, adj. 1) Wein-; vinska trta; vinske gorice, vinski kraji; vinska posoda; vinski ocet; v. bratec, der Zechbruder; — 2) weintrunken, berauscht; ves vinski in težak, Jurč.
  26. vı̑nstvọ, n. der Weinbau, die Weincultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ., Dol.; v teh krajih je dosti vinstva, iz vinstva kaj dobiti, Dol.
  27. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
  28. virtuōznost, f. die Virtuosität.
  29. vı̑səc, -sca, m. = viselj, kajk.- Valj. (Rad).
  30. visẹlíšče, n. der Aufhängepunkt, Cig. (T.).
  31. vísəlj, -slja, m. = želod (v uganki): viselj visi, čakelj čaka; viselj pade, čakelj ga pobere (svinja in želod), Lašče- Erj. (Torb.).
  32. visẹ̑łnice, f. pl. = vislice, Preš.
  33. visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); ( hs.); — tudi: vísẹti ( nav. vísiti) vı̑sim, Dol., Št., kajk.- Valj. (Rad).
  34. visína, f. die Höhe, ogr.- C., Valj. (Rad).
  35. vísiti, * -im, vb. impf. erhöhen, erheben, C.
  36. vı̑sle, f. pl. = svisli, der Heuboden, M., Št.
  37. víslice, f. pl. der Galgen; ( nam. viselice, Valj. [Rad]).
  38. visočȃnstvọ, n. die Hoheit, C.
  39. visočȃva, f. die Höhe, Cig.
  40. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  41. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
  42. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
  43. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  44. visokodȗšje, n. der Hochsinn, Cig. (T.).
  45. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
  46. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
  47. visokomę́rən, -rna, adj. hochmüthig, C.
  48. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  49. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.
  50. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
  51. visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
  52. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  53. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
  54. visokoplèč, -plę́ča, adj. hochschulterig, Jan.
  55. visokoplečàt, -áta, adj. = visokopleč, Jan.
  56. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
  57. visokorǫ̑dje, n. Vaše Visokorodje! Euer Hochgeboren! nk.; — rus.
  58. visokorǫ́dnost, f. hohe Geburt, Jan. (H.); = visokorodje, Jan.
  59. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
  60. visokọ̑st, f. die Höhe; — die Hoheit; cesarska Visokost, kaiserliche Hoheit, Cig., Jan., nk.
  61. visokostébəłn, adj. hochstengelig, nk.
  62. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
  63. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
  64. visokošọ̑lski, adj. Hochschul-, Universitäts-, Cig., Jan., nk.
  65. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
  66. visokovẹ́jən, -jna, adj. hochästig, Jan.
  67. visokovẹ̑jnat, adj. = visokovejen, Jan.
  68. visokovr̀h, -vŕha, adj. hochwipfelig, Cig., Jan.
  69. visọ̑st, f. = visokost, die Hoheit, Cig. (T.), DZ.
  70. visóta, f. = višava, Levst. (Zb. sp.).
  71. višȃvski, adj. Höhen-: v. dim = čad, der Höhenrauch, Jan.
  72. vı̑šnjast, adj. weichselfarbig, Cig.
  73. višnję̑vkast, adj. bläulich, Cig., C., Zora.
  74. vitezováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) Ritter sein, (-ževati se) Cig.; — 2) kämpfen, ogr.- M.
  75. vítičast, adj. rankenförmig: vitičaste noge, Rankenfüße, Cig. (T.).
  76. vitolàs, -lása, adj. lockenhaarig, Jan.
  77. vı̑tričast, adj. aus Flechtgerten, Jan. (H.).
  78. vitrijǫ̑last, adj. vitriolisch, Cig.
  79. vjẹ́sti se, vjẹ́m se, vb. pf. sich hineinfressen.
  80. vkę́riti se, -kę̑rim se, vb. pf., Str., pogl. ukeriti se.
  81. vkljúbnost, f. der Trotz, Cig.
  82. vkúpnost, f. die Gemeinsamkeit, die Gemeinschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — die Gesammtheit, DZ.
  83. vkȗs, m. der Geschmack, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  84. vkúsən, -sna, adj. 1) schmackhaft, Cig., Jan., nk.; — 2) geschmackvoll, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  85. vkúsiti, -kȗsim, vb. pf. kosten, Mur.; ne ništer vkusil, Krelj; ne bo vekoma smrti vkusil, Dalm.; — prim. stsl. vъkusiti (in: ukusiti), kosten.
  86. vláčnost, f. 1) die Elasticität, Cig., Jan.; — die Zähigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Dehnbarkeit, Cig.
  87. vlačugáriti se, -ȃrim se, vb. impf. herumstreichen, vagabundieren, ein Schlampenleben führen, Cig., Vrt.
  88. vlačȗgarski, adj. 1) vagabundenmäßig, liederlich, schlampenmäßig; — 2) vlačugarska steza, der Treppelweg an einem Flusse, der Hufschlag, V.-Cig., DZ.
  89. vlačȗgarstvọ, n. die Landstreicherei; liederlicher Lebenswandel, die Buhlschaft.
  90. vlačúgati se, -am se, vb. impf. herumstreichen, herumschlampen, einen unmoralischen Umgang pflegen, Mur., Cig.
  91. vladárski, adj. Herrscher-, Cig., Jan., nk.
  92. vladȃrstvọ, n. die Regierung, die Herrschaft, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  93. vladohlę́pnost, f. die Herrschsucht, nk.
  94. vladoslǫ̑vje, n. die Politik, Cig.
  95. vladoznȃnstvọ, n. die Politik, Jan.
  96. vladožéljnost, f. die Herrschsucht, Cig., Jan., nk.
  97. vlȃdstvọ, n. die Leitung, Levst. (Pril.); — die Regierung, M., C.
  98. vlagomę̑rstvọ, n. die Hygrometrie, Cig. (T.).
  99. vláknast, adj. faserförmig: vlaknasti premog, die Faserkohle, Cig. (T.).
  100. vlȃs, m. = las, ogr.- Valj. (Rad); (izvedenke išči pod: las-).

   28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA