Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (28.839-28.938)

  1. veslár, -rja, m. der Ruderknecht, Meg.; der Ruderer.
  2. vesláriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Rudern beschäftigen, Guts.- Cig., Mur., Jan.
  3. veslárski, adj. Ruderer-.
  4. véslast, adj. ruderartig, Cig.
  5. veslàt, -áta, adj. ruderreich, vielberudert, Cig.
  6. vesláti, -ȃm, vb. impf. 1) rudern; — veslati in jesti, schnell essen, C.; — 2) grobe Reden führen, Mur.
  7. veslȃvəc, -vca, m. der Ruderer, Cig., Jan.
  8. veslȃvka, f. 1) die Rudrerin; — 2) navadna v., die gewöhnliche Ruderwanze, der Rückenschwimmer (notonecta glauca), Erj. (Ž.).
  9. vesleníca, f. (ladja) v., das Ruderschiff, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  10. vę́slica, f. 1) eine einem Ruder ähnliche Schaufel, bes. die Kohlenschaufel; tudi: véslica, Valj. (Rad); — 2) lopatica, s katero se žganci mešajo, Valj. (Rad); — 3) veslice so pri vinski preši tista brunca, katera se nad slemenom vtikajo, jvzhŠt.
  11. vę́sličnik, m. der Ofenzeugwinkel, in den man Kohlenschaufeln, Ofengabeln, Schürhaken u. dgl. Küchengeräthe zu stellen pflegt, Mur.
  12. vę́sličnjak, m. = vesličnik, Mur., C.
  13. veslína, f. das Ruderloch, Cig.
  14. véslọ, n. 1) das Ruder; — 2) eine verleumderische Zunge, Mur.
  15. veslonǫ̑žəc, -žca, m. veslonožci, die Ruderfüßer (steganopodes), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  16. vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
  17. vəsníca, f. das Dorf, die Dorfgemeinde, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.
  18. vəsničàn, -ána, m. der Dorfbewohner, Cig., Jan.
  19. vəsnı̑čar, -rja, m. = vesničan, ogr.- C.
  20. vẹ̑snik, m. o Jurjevem zeleno opleten mladenič, Ščav.- Pjk. (Črt.).
  21. vəsǫ̑ljni, -ljna, adj., nam. ves voljni: gesammt, allgemein, Welt-; vesoljni svet, die ganze uns offene Welt; vesoljno morje, das Weltmeer; vesoljni potop, die Sintflut.
  22. vəsoljnopotǫ́pən, -pna, adj. diluvianisch, Cig.
  23. vəsǫ̑ljnost, f. die Allgemeinheit, die Gesammtheit, Cig., Jan., nk.
  24. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
  25. vestẹ́je, f. pl. das Ofenloch, C.; — prim. isteje, ustije, ustje.
  26. vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601- Kres.
  27. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
  28. vę́sti, vę́zem, vb. impf. sticken, Cig., Jan., nk.; — hs.
  29. vẹ̑stnik, m. der Verkünder, ZgD.; — der Bote, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  30. vẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit.
  31. vẹstovı̑t, adj. sich bewusst, Habd.- Mik., C.
  32. vẹstovı̑tost, f. das Gewissen, kajk.- Valj. (Rad).
  33. vəsvǫ́ljən, -ljna, adj. t. j. ves voljen, išči pod: voljen.
  34. vẹ́šiti se, -im se, vb. impf. durch das Spundloch verrauchen und dadurch schal werden ( v. Wein), Štrek.; vino se veši = cvet iz njega puhti, Vrtov. (Vin.).
  35. vetkọ̑st, f. die Fadenscheinigkeit, die Schleißigkeit (eines Kleides), Fr.- C.
  36. vẹ̑trast, adj. flatterhaft, schwankend, unbeständig.
  37. vẹ́travast, adj. = vetrast, Cig.
  38. vẹ̑trnast, adj. unbeständig, Cig., Cv.
  39. vẹ̑trnost, f. 1) die Windigkeit, Cig.; — 2) die Unbeständigkeit, die Windbeutelei, die Flatterhaftigkeit, Cig., Jan., nk.
  40. vẹtromę̑rstvọ, n. die Windmesskunst, Cig.
  41. vẹtrǫ́vnost, f. 1) die Windigkeit; — 2) die Blähsucht, Cig.
  42. vę̑tšati se, -am se, vb. impf. alt werden, altern, C.
  43. vezáłnost, f. die Verbindlichkeit, Cig., Jan.
  44. vę́znost, f. die Bündigkeit, Mur., Cig.
  45. veželjáti se, -ȃm se, vb. impf. ringen, Notr.- Cig.
  46. vgnésti, vgnétem, vb. pf. hineinkneten, ( fig.) einbleuen: v. komu kaj, C.
  47. vgnẹ́zditi se, -im se, vb. pf. sich einnisten, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.).
  48. vı̑des, m. = videz, Krelj, Dalm.; zvunanji v., Krelj.
  49. vı̑deznost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  50. vídnost, f. 1) die Sichtbarkeit, die Ersichtlichkeit, Cig., Jan., nk.; die Klarheit, Cig. (T.); — 2) das Auffallende: desetim bratom je Bog več vidnosti in vednosti dal, Jurč.; — die Ansehnlichkeit, die Stattlichkeit.
  51. vidoslǫ̑vje, n. die Ophthalmologie, Jan. (H.).
  52. vidrolǫ̑vski, adj. zum Fischotterfang gehörig: v. pes, der Otterhund, der Bachhund, Cig.
  53. vihȃlast, adj. gestülpt: vihalaste škornje, Bes.
  54. vı̑hljast, adj. flatterhaft, Levst. (Rok.).
  55. vihrálast, adj. überhastet, oberflächlich: vihralasto podkovilo, Levst. (Podk.).
  56. vı̑hrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.
  57. vihrávast, adj. stürmisch, ungestüm, Mur.; pesniki se nam zde večkrat nekako vihravasti, ki več lete po zraku, nego hodijo po trdi zemlji, Erj. (Izb. sp.).
  58. vihrávost, f. stürmisches, ungestümes Wesen; — die Hastigkeit, die Oberflächlichkeit, LjZv.
  59. vijáčast, adj. vegast, C.
  60. vijákast, adj. schraubenförmig, Jan. (H.).
  61. vijǫ̑ličast, adj. veilchenblau, violett.
  62. vijúgast, adj. sich schlängelnd, C.
  63. vijúgati se, -am se, vb. impf. sich schlängeln: potočič se vijuga, Mik.
  64. vikȃrstvọ, n. das Vicariat.
  65. vílast, adj. gabelförmig, gegabelt.
  66. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
  67. víličast, adj. 1) gabelförmig; — 2) rankig, Cig.
  68. víličiti se, -im se, vb. impf. sich gabeln: reka se viliči, Cig. (T.).
  69. vílinski, adj. nach Art der Vila, Prip.- Mik.; vilinski kralj, Prip.- Mik.
  70. víliti se, vı̑lim se, vb. impf. = viličiti se, Cig. (T.).
  71. vílovski, adj. Vilen-, Prip.- Mik.
  72. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
  73. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  74. vinȃrstvọ, n. = vinstvo, der Weinbau, die Weincultur, nk.; der Weinhandel, nk.
  75. víncarski, adj. Winzer-.
  76. víncarstvọ, n. die Winzerschaft, das Winzerthum.
  77. viníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. nach der wilden Weinrebe ausarten, trs se viniči, die Rebe macht kleine Beeren, Cig.
  78. vı̑njenost, f. die Berauschtheit, der Rausch.
  79. vı̑nkast, adj. geschlängelt, sich schlängelnd: vinkasta kača, Škrinj.
  80. vinǫ́gradarski, adj. Weinbau-, nk.
  81. vinǫ́gradarstvọ, n. der Weinbau, Cig. (T.), nk.
  82. vinǫ́gradski, adj. Weingarten-: v. zakon, die Weingartenordnung, Levst. (Nauk).
  83. vinǫ́gradstvọ, n. der Weinbau, Nov.- C.
  84. vinomę̑rski, adj. Weinmesser-: vinomerska pristojbina, DZkr.
  85. vinopı̑vstvọ, n. das Weintrinken, Jurč.
  86. vinožéljnost, f. die Weinsucht, Cig.
  87. vínski, adj. 1) Wein-; vinska trta; vinske gorice, vinski kraji; vinska posoda; vinski ocet; v. bratec, der Zechbruder; — 2) weintrunken, berauscht; ves vinski in težak, Jurč.
  88. vı̑nstvọ, n. der Weinbau, die Weincultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ., Dol.; v teh krajih je dosti vinstva, iz vinstva kaj dobiti, Dol.
  89. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
  90. virtuōznost, f. die Virtuosität.
  91. vı̑səc, -sca, m. = viselj, kajk.- Valj. (Rad).
  92. visẹlíšče, n. der Aufhängepunkt, Cig. (T.).
  93. vísəlj, -slja, m. = želod (v uganki): viselj visi, čakelj čaka; viselj pade, čakelj ga pobere (svinja in želod), Lašče- Erj. (Torb.).
  94. visẹ̑łnice, f. pl. = vislice, Preš.
  95. visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); ( hs.); — tudi: vísẹti ( nav. vísiti) vı̑sim, Dol., Št., kajk.- Valj. (Rad).
  96. visína, f. die Höhe, ogr.- C., Valj. (Rad).
  97. vísiti, * -im, vb. impf. erhöhen, erheben, C.
  98. vı̑sle, f. pl. = svisli, der Heuboden, M., Št.
  99. víslice, f. pl. der Galgen; ( nam. viselice, Valj. [Rad]).
  100. visočȃnstvọ, n. die Hoheit, C.

   28.339 28.439 28.539 28.639 28.739 28.839 28.939 29.039 29.139 29.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA