Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (28.739-28.838)

  1. veličȃnski, adj. 1) großartig, prächtig, herrlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; v. grad, Navr. (Let.); veličanski gozdje, Erj. (Izb. sp.); — 2) veličanska pravica, oblast, die Landeshoheit, DZ.
  2. veličȃnstvən, -əna, adj. majestätisch, Cig. (T.), C., nk.
  3. veličȃnstvọ, n. die Großartigkeit, die Herrlichkeit, Habd.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — die Majestät, Cig., Jan., nk.; Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar, nk.
  4. veličȃst, f. = veličastvo, Mur., Jan., Mik.
  5. veličȃstən, -tna, adj. erhaben, herrlich, majestätisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  6. veličȃstje, n. die Herrlichkeit, die Pracht, Cig., nk.
  7. veličȃstnost, f. das Majestätische, die Erhabenheit, Cig., Jan., nk.
  8. veličȃstvən, -əna, adj. majestätisch, Cig.
  9. veličȃstvọ, n. die Herrlichkeit, die Glorie, die Majestät, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; božje v., Krelj, Trub., Kast.; čast ino veličastvo je pred njim, Dalm.; — = Veličanstvo, Cv.; molite tudi za cesarsko Veličastvo! Trub.; (veličę̑stvọ, Mur., Jan., Danj.- Valj. [Rad]).
  10. velíčnost, f. die Großartigkeit, Cig. (T.); — die Herrlichkeit, die Pracht, die Majestät, C.; veličnost božja, die Majestät Gottes, Krelj; z veličnostjo kraljevati, Krelj.
  11. velikȃnski, adj. riesengroß, kolossal.
  12. velikȃnstvọ, n. die Riesengröße, Jan.
  13. velíkast, adj. ziemlich groß, Cig.
  14. velikocẹ́stən, -stna, adj. zur Hauptstraße gehörig, nk.
  15. velíkọčas, adv. = velikokrat, C.
  16. velikodúšnost, f. die Großmüthigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  17. velikolìst, -lísta, adj. großblätterig, Jan., Vrt.
  18. velikolístən, -tna, adj. großblätterig, Cig., Jan.
  19. velikomẹ́stən, -tna, adj. großstädtisch, Cig., Jan., nk.
  20. velikoobčı̑nski, adj. zur Hauptgemeinde gehörig, Levst. (Pril.).
  21. velikosobǫ́tən, -tna, adj. Charsamstags-.
  22. velikosŕčən, -čna, adj. großherzig, Mur., Cig., Jan., nk.
  23. velikosȓčje, n. die Großherzigkeit, Cig.
  24. velikosŕčnost, f. die Großherzigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  25. velikọ̑st, f. die Größe; po velikosti, der Größe nach.
  26. velikoùst, -ústa, adj. 1) mit großem Munde, Mur., Jan.; — 2) großsprecherisch, Mur.
  27. velikoústən, -tna, adj. = širokousten, großsprecherisch, Mur., Cig.
  28. velikoȗstnež, m. = širokoustnež, der Prahler, Mur., Cig., C.
  29. velikoȗstnik, m. = velikoustnež, Mur.
  30. velikoústnost, f. = širokoustnost, die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Mur.
  31. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
  32. velikovójvodski, adj. großherzoglich, Cig., Jan.
  33. veljáviti se, -ȃvim se, vb. impf. v. se komu s čim, jemandem mit einer Sache imponieren wollen, Cig. (T.).
  34. veljávnost, f. 1) die Giltigkeit, der Wert; — 2) das Ansehen, die Ansehnlichkeit.
  35. velọ̑st, f. die Welkheit.
  36. vẹncenǫ̑səc, -sca, m. der Kranzträger, Jan.
  37. vẹ́nčast, adj. kranzförmig, kronenartig, Cig., Jan.
  38. vę́rbas, m. = jerbas, der Korb, C., Mik., LjZv.
  39. verę̑sovati, -ujem, vb. impf. = po fantovsko po noči kričati in ukati, jvzhŠt.
  40. verı̑teljstvọ, n. der Credit, ogr.- C.
  41. vę́riti se, -im se, vb. impf. betheuern, C., Z., LjZv., Zora; Svet' Tomaž se tako veri Proti svoj'mu Jezusu, Npes.-K.
  42. verížast, adj. kettenförmig, Cig.; — gewunden, Zora.
  43. verję́tnost, f. die Glaublichkeit, die Glaubwürdigkeit.
  44. verljívost, f. die Leichtgläubigkeit, Mur.
  45. vę́rnost, f. 1) die Gläubigkeit; — 2) die Treue, Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Aufmerksamkeit.
  46. verodostójən, -jna, adj. = vere dostojen, glaubwürdig, C., nk.
  47. veroizpovẹ̑st, f. = veroizpovedanje, Cig. (T.), nk.; — hs.
  48. verolǫ́mnost, f. die Treubrüchigkeit, Cig., nk.; — rus.
  49. verolǫ̑mstvọ, n. der Treubruch, Cig., nk.; — rus.
  50. verosı̑lje, n. der Glaubenszwang, Jan. (H.).
  51. verosǫ̑dba, f. das Glaubensgericht, Jan. (H.).
  52. verosǫ̑dnik, m. der Glaubensrichter, Jan. (H.).
  53. verostovȃnje, n. die Wacht, ogr.- M.
  54. verostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- Valj. (Rad); — prim. virostovati.
  55. vę́rovanski, adj. Glaubens-, Mur., C., ogr.- M.
  56. verovẹ̑stnik, m. der Glaubensbote, ZgD., Cv.
  57. vę́rovnost, f. die Glaubwürdigkeit, Cig. (T.), DZ., Nov.
  58. verozákonski, adj. = veroučen, nk.
  59. veroznȃnski, adj. religionswissenschaftlich: v. učitelj, der Religionslehrer, nk.
  60. veroznȃnstvọ, n. die Religionswissenschaft, nk.
  61. vę̑rski, adj. Glaubens-; verski uk.
  62. vę̑rstvən, -stvəna, adj. Religions-: verstvena zaloga, der Religionsfonds, DZ.
  63. vę̑rstvọ, n. das Religionswesen, die Religion, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Let., nk.
  64. vẹ̑s, m. das Dachgerüst, M., C., Mik., Št.; ves delajo, jvzhŠt.
  65. vẹ̑s, f. stegnjena, skrčena v., der Streckhang, der Klimmhang, Telov.
  66. və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
  67. vẹ́sa, f. die Wage, Vrt., Levst. ( LjZv.); — stsl. vêsъ.
  68. vẹ̑sək, -ska, m. = gorjača, kajk.- Valj. (Rad).
  69. vesę̑ł, -ę̑la, adj. froh, fröhlich, lustig, freudig; vesela igra, das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; v. biti česa, mit einer Sache Freude haben; nismo ga nič veseli, wir sind über ihn gar nicht erfreut.
  70. vésəłce, n. dem. veslo; das Ruderchen.
  71. vesę̑łən, -łna, adj. = vesel, Guts., Mur.
  72. veselẹ́ti, -ím, vb. impf. = veseliti: veselelo bi me, Dol., Podnanosci- Erj. (Torb.).
  73. veselíca, f. 1) die Vergnügung, die Unterhaltung; — 2) = narodna erotična pesem, Gor.
  74. veselíšče, n. der Vergnügungsort, C., LjZv., nk.
  75. veselı̑telj, m. der Erfreuer, ogr.- C.
  76. veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
  77. veseljáčiti, -ȃčim, vb. impf. lustig, vergnügt leben, Let., SlN.
  78. veselják, m. ein lustiger Geselle, der Lebemann.
  79. veséljce, n. dem. veselje; eine kleine Freude, Ravn.
  80. vesélje, n. die Freude; srpi šume, da jih je veselje (dass es eine Freude ist), Ravn. (Abc.); — das Vergnügen: nedolžno veselje si privoščiti; tudi: veselję́, Cv.; veseljè, Valj. (Rad).
  81. veseljìv, -íva, adj. erfreulich, Jan. (H.).
  82. vesę́łka, f. kravje ime, Kr.- Valj. (Rad).
  83. 1. vesełník, m. der Erfreuer, der Tröster, C.
  84. 2. vésəłnik, m. der Stiel des langen Ruders an einem Floße, Savinska dol.
  85. vesę̑łnost, f. die Freudigkeit, Guts., Mur.; die Freude, ogr.- Valj. (Rad).
  86. veseloígra, f. = vesela igra, das Lustspiel, Jan., nk.; — prim. češ. veselohra.
  87. veselosŕčən, -čna, adj. frohsinnig, Cig.
  88. veselosȓčje, n. der Frohsinn, Cig. (T.).
  89. vesę̑lost, f. die Fröhlichkeit, die Lustigkeit, die Vergnügtheit; tudi: veselọ̑st, Dict.
  90. veselovȃnje, n. das Vernügen, C., Guts. (Res.).
  91. veselováti se, -ȗjem se, vb. impf. fröhlich sein, sich unterhalten, C.
  92. vẹ́sən, -sna, adj. vesne vaje, Hangübungen, Telov.
  93. vẹsíšče, n. der Hängeplatz, Jan.
  94. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
  95. vẹ̑skati, -am, vb. impf. hangeln, Telov.
  96. vésla, f. 1) = veslo 1), C.; — 2) die Ofenschaufel, Jan.; — 3) = velika žlica, Notr.
  97. vesláč, m. der Ruderer, Jan., C., Jurč.
  98. vesláča, f. noge veslače, die Ruderfüße, Cig. (T.).
  99. veslȃj, m. der Ruderschlag: z nekaj krepkimi veslaji, LjZv.
  100. veslȃnje, n. das Rudern.

   28.239 28.339 28.439 28.539 28.639 28.739 28.839 28.939 29.039 29.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA