Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (28.139-28.238)

  1. ukę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. sich niederlassen, sich einnisten, Z.; sich es bequem machen, C., Ig (Dol.); (ukiriti se: vesel se je na svoj sedež ukiril in udomačil, Jurč.); — ( prim. nem. einkehren?).
  2. ukísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. einsäuern, Cig., Jan., C.; u. se, sauer werden, C.
  3. ukiselíti, -ím, vb. pf. säuern, Guts.- Cig.
  4. ukísniti, -kı̑snem, vb. pf. sauer werden: moka ukisne, Rez.- C.
  5. ukisováti, -ȗjem, vb. impf. ad ukisati; säuern, C.
  6. uklépati se, -klę́pljem se, -páti se, -pȃm se, vb. pf. beim Hämmern, Klempern sich verletzen: u. se v roko, LjZv.
  7. uklíti se, -klíjem se, vb. pf. zu keimen anfangen, jvzhŠt.
  8. ukoreničeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ukoreničiti se, Vrtov. (Sh. g.), nk.
  9. ukoreníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Wurzeln bekommen, sich bewurzeln, Nov., nk.; ukoreničene trte, bewurzelte Reben, nk.; — sich einwurzeln, Cig., Jan., M.; šega se ukoreniči, Vrtov. (Km. k.).
  10. ukorenjáčiti se, -ȃčim se, vb. pf. erstarken, Cig.
  11. ukorístiti, -ı̑stim, vb. pf. 1) sich zunutze machen, Cig., C.; u. si kaj, SlN.; — 2) u. se iz česa, aus einer Sache Nutzen ziehen, C.; u. se s čim, nk.
  12. ukosíti, -ím, vb. pf. beim Mähen mit der Sense verletzen: ukosil je kosec mladega zajca, Gor., Dol.; u. se, sich beim Mähen mit der Sense verletzen, Cig., M., Gor., Dol.
  13. ukoslǫ́vən, -vna, adj. methodologisch, Jan.; didaktisch, C.
  14. ukoslǫ̑vje, n. die Methodologie, Cig.; die Didaktik, C.
  15. ukosovrážən, -žna, adj. = ukomrzen, Slom.
  16. ukožéljnost, f. die Lernbegierde (ukaželjnost, Cig., Jan.).
  17. ukràs, -krása, m. der Schmuck, die Verzierung, Cig. (T.); — prim. okras.
  18. ukrásən, -sna, adj. Schmuck-: ukrȃsni pridevnik, das Schmuckbeiwort (epitheton ornans), Cig. (T.); ukrasno slikarstvo, die Decorationsmalerei, Navr. (Let.).
  19. ukrásiti, -im, vb. pf. verzieren, schmücken, Cig. (T.); — rus.
  20. ukrȃsnik, m. slikar u., der Decorationsmaler, Navr. (Let.).
  21. ukrásti, -krádem, vb. pf. 1) stehlen, entwenden; — 2) u. se, sich heimlich davonmachen, sich wegstehlen; u. se kam, sich irgendwohin einschleichen, unbemerkt hineinkommen.
  22. ukŕčiti se, -kȓčim se, vb. pf. 1) sich zusammenziehen, einschrumpfen, verschrumpfen, Cig.; — 2) sich weigern, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  23. ukrẹ́pičnost, f. die Beschlussfähigkeit, DZ.
  24. ukrès, -krę́sa, m. 1) das Feuerzeug, C.; — 2) der Gewehrschlosszünder, Kremp.- M.
  25. ukrésati, -krę́šem, vb. pf. u. ogenj, Feuer schlagen.
  26. ukresováti, -ȗjem, vb. impf. ad ukresati.
  27. ukrę́tnost, f. 1) die Biegsamkeit, M.; — 2) die Flinkheit, Cig.
  28. ukristāliti se, -im se, vb. pf. krystallisieren: podobe ukristaljene v naravi, Zv.
  29. ukrivíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. sich schuldig machen, etwas verbrechen, Jan., Bes.
  30. ukrotíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. durch Verdrehung Knoten bilden: preja se ukrotiči, Zv.
  31. ukútiti se, -im se, vb. pf. sich ungeberdig stellen, ogr.- M., C.
  32. ukváriti se, -im se, vb. pf. sich abmüden, Jan.
  33. ukvárjati se, -am se, vb. impf. sich abmühen, sich abgeben: u. se s čim, s kom; Slep je, kdor se s petjem vkvarja, Preš.
  34. ulásica, f. = podlasica, Habd.- Mik.
  35. ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
  36. ulastníniti, -ı̑nim, vb. pf. = ulastiti: Občinsko hišo vbogim si vlastninil, Preš.
  37. ulę́cniti se, -lę̑cnem se, vb. pf. eig. sich krümmen: erschrecken, C.
  38. uledeníti se, -ím se, vb. pf. 1) zu Eis werden, M.; — 2) krystallisieren, V.-Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. uledenjeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad uledeniti se, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  40. 1. ulẹ́niti se, * -im se, vb. pf. träge, faul werden.
  41. 2. ulẹ́niti se, -im se, vb. pf. ulenjena koza = koza, ki se je ulevila, Rez.- C.; — prim. leniti.
  42. ulẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Jan. (H.).
  43. uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.
  44. ulẹ́titi se, -im se, vb. pf. verjähren, C.
  45. ulẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, sich mausen, mietern: ulevi se kača, koza, rak, ptič, Cig., Notr.
  46. uležávati se, -am se, vb. impf. abliegen: uležava se sadje, C.
  47. uljúbiti se, -im se, vb. pf. sich beliebt machen: u. se komu, Cig.; lieb werden, C., Vrt.
  48. uložíti se, -ím se, vb. pf. sich bereit erklären, Koborid- Erj. (Torb.).
  49. umȃzanost, f. 1) die Schmutzigkeit; — 2) die Knauserei.
  50. úmbrast, adj. knorrig, Jan.
  51. umẹ́łnost, f. die Kenntnis, Ravn.- Valj. (Rad); — die Kunstkenntnis, Jan.
  52. umę̑rjenost, f. die Mäßigung (als Eigenschaft), Cig.
  53. umẹ́siti, -im, vb. pf. u. moko, das Mehl zum Teige einmengen, es einteigen; u. testo, den Teig anmachen; kdo bi vsemu svetu pogače umesil! = wer könnte es allen Leuten recht machen! Npreg.- Jan. (Slovn.); lepo jo komu u. = jemandem einen schönen Brei einrühren, Cig.
  54. umẹ́stən, -stna, adj. statthaft, passend, nk.
  55. umę́sti, -mę́tem, vb. pf. Butter durch Rühren erzeugen; umela sem; surovo maslo ravno kar umeteno, frische Butter.
  56. umẹstı̑təv, -tve, f. die Aufstellung, die Placierung, nk.; die Installierung, Jan. (H.).
  57. umẹ́stiti, -im, vb. pf. aufstellen, placieren, anbringen, Cig., ogr.- C., nk.; installieren, Cig.
  58. umẹ́stnost, f. die Statthaftigkeit, nk.
  59. umẹ̑tẹłnost, f. 1) die Geschicklichkeit, Mur., Cig., Jan., Dalm., Krelj, Boh., Dol., Notr.; peti dar sv. duha je u., Schönl.; — die Erfahrung, Meg.; — 2) die Kunst, Guts.- Cig., Mur., Jan., nk.; vsaktero svojo u. izkušati, Krelj; sleherni je v svoji umetelnosti (umetalnosti) moder, Škrinj.- Valj. (Rad); obrazne umetelnosti, (-teljnosti), DZ.
  60. umẹ̑tẹłski, adj. künstlich, Kunst-, Mur., C.; umetelsko znanje, die Kunstkenntnisse, Navr. (Let.).
  61. umẹ̑tẹłstvọ, n. die Kunst, C.
  62. umẹtnı̑jski, adj. Kunst-, Cig., Jan., nk.
  63. umẹtnı̑nski, adj. Kunstwerke betreffend; umetninska ostalina, künstlerischer Nachlass, Navr. (Let.).
  64. umẹ́tnost, f. die Geschicklichkeit: babiška u., Vod. (Bab.); dasiravno živali nimajo pameti, imajo vendar od stvarnika svoje umetnosti, Ravn.- Valj. (Rad); — die Verständigkeit, Mur.; — die Kunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; dosti jezikov bo njegovo umetnost razglasovalo, Škrinj.- Valj. (Rad); Davidova u. na harpo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Künstlichkeit, Cig., Jan., nk.
  65. umẹ́tnostən, -tna, adj. Kunst-, Cig. (T.).
  66. umẹ́vnost, f. die Verständlichkeit, die Fasslichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  67. umíljati se, -am se, vb. impf. ad umleti se; beim Mahlen verloren gehen, sich einmahlen, Cig.
  68. umilostíviti, -ı̑vim, vb. pf. gnädig machen, Jan. (H.).
  69. umı̑səł, -sli, f. der Gedanke, Krelj.
  70. umı̑slək, -sləka, (-səłka), m. das Ersonnene: der Entwurf, die Anlage ( z. B. eines Gebäudes, einer Straße), Cig., Levst. (Cest.); — das Phantasiegebilde, Jan.
  71. umísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) ersinnen, aussinnen; umišljen, eingebildet, imaginär, Cig. (T.), Žnid., nk.; — 2) u. se = domisliti se: prej bi se bil smrti umislil (tako pravi, komur se kaj nenadejanega dogodi), Notr.- Let.
  72. umívanski, adj. = umivalen: u. lonec, Trub.
  73. umlẹ́ti se, umę́ljem se, vb. pf. beim Mahlen verloren gehen, sich einmahlen, Cig., C.
  74. umljívost, f. = umevnost, Jan.
  75. úmnost, f. 1) die Verständigkeit, die Intelligenz; — 2) = umetnost, die Kunst, Mur.; pevska u., Vod. (Pes.).
  76. umobǫ́łnost, f. die Geisteskrankheit, nk.
  77. umočvíriti se, -ı̑rim se, vb. pf. sumpfig werden, C.
  78. umorožéljnost, f. die Mordlust, Cig.
  79. umǫ̑rstvọ, n. der Mord, Mur., Cig., C., nk.; tudi: umorstvọ̀, Valj. (Rad).
  80. umoslǫ̑vəc, -vca, m. der Logiker, Cig.
  81. umoslǫ́vən, -vna, adj. logisch, Cig.
  82. umoslǫ̑vje, n. die Logik, Cig.
  83. umovę̑rstvọ, n. der Rationalismus, Cig., nk.
  84. umrjǫ́čnost, f. die Sterblichkeit.
  85. umrljívost, ** f. die Sterblichkeit, Guts.- Cig., Mur., nk.
  86. umrtẹ́łnost, f. die Sterblichkeit, Mur., C.
  87. úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. ( Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).
  88. ȗmstvən, -stvəna, adj. Vernunft-, intellectuell, Cig. (T.); umstveno spoznanje, die Vernunfterkenntnis, Cig. (T.); u. dokaz, ein Vernunftbeweis, Cig. (T.); — vernunftmäßig, Cig. (T.); umstvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a priori, aus Gründen, Cig. (T.); — geistig, Cig. (T.); umstvene sposobnosti, die Geistesanlagen, Cig. (T.).
  89. ȗmstvənik, m. der Rationalist, Cig.
  90. ȗmstvənost, f. die Vernunftmäßigkeit, Cig. (T.).
  91. ȗmstvọ, n. die Intelligenz, Cig. (T.).
  92. umstvováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.), nk.; — rus.
  93. umúzniti se, -mȗznem se, vb. pf. entschlüpfen, Jan. (H.).
  94. unès, -nę́sa, m. die Entraffung, die Entführung, Jan.
  95. unę̑sək, -ska, m. der Abgang (Calo), Cig.
  96. unesénje, n. die Entführung: u. ženske, DZ.
  97. unesę́nka, f. die Entführte, Cig.
  98. unesrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. unglücklich machen, C., nk.
  99. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
  100. univerzālnost, f. občnost, splošnost, die Universalität, nk.

   27.639 27.739 27.839 27.939 28.039 28.139 28.239 28.339 28.439 28.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA