Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (27.501-27.600)

  1. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
  2. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
  3. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
  4. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
  5. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
  6. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  7. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  8. tẹsȃn, -snà, adj. = tesen.
  9. tesaníca, f. = treska, C.
  10. tesȃnje, n. das Behauen des Holzes, das Zimmern.
  11. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
  12. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
  13. tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
  14. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  15. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
  16. tesárski, adj. Zimmermanns-, Zimmer-.
  17. tesȃrstvọ, n. das Zimmerhandwerk.
  18. tesáški, adj. = tesarski, Cig.
  19. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  20. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
  21. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  22. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  23. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  24. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  25. téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
  26. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
  27. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
  28. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  29. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
  30. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
  31. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
  32. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  33. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  34. tẹsnóbən, -bna, adj. 1) eng; — 2) beklommen, ängstlich, Cig., Jan.
  35. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  36. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
  37. tẹsnǫ̑ča, f. die Enge, Jan.; — die Beengung, Jan.; — das Gedränge, Jan.; — die Angst, C.
  38. tẹsnopìs, -písa, m. die Stenographie, Jan., Cig. (T.), nk.
  39. tẹsnopı̑səc, -sca, m. der Stenograph, Jan., nk.
  40. tẹsnopísən, -sna, adj. stenographisch, Jan., nk.
  41. tẹsnopı̑sje, n. die Stenographie, Jan., nk.
  42. tẹsnopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Cig.
  43. tẹsnosŕčən, -čna, adj. engherzig, Mur., Cig., nk.
  44. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
  45. tẹsnọ̑st, f. die Enge; — die Knappheit.
  46. tẹsnóta, f. die Enge; — die Knappheit; — die Beklemmung, die Angst; — die Bedrängnis, C.
  47. tẹsnótən, -tna, adj. eng.
  48. tẹsnoùst, -ústa, adj. tesnouste kače, die Engmäuler, Erj. (Z.).
  49. testamènt, -énta, m. = oporoka, das Testament.
  50. testātor, -rja, m. oporočnik, der Testator.
  51. tẹstę̑n, adj. von Teig.
  52. tẹstę̑nast, adj. teigicht, V.-Cig.
  53. tẹsteníca, f. eine Mehlspeise (Pastete, Nudel u. dgl.), C.
  54. tẹstenı̑čar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Jan. (H.).
  55. tẹstenína, f. kar je iz testa; das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur.
  56. tẹstnàt, -áta, adj. teigig, Cig., Jan.; — teigartig: ilovico narediti testnato, Danj. (Posv. p.).
  57. tẹstọ̑, n. der Teig.
  58. tẹstovína, f. = testenina, Jan.
  59. tẹstovı̑t, adj. teigig, Cig. (T.).
  60. tẹstǫ̑vje, n. das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., DZ.
  61. tesulārən, -rna, adj. kockoven, tessular, tessularisch, Cig. (T.).
  62. təščnọ̑st, f. die Nüchternheit, Mur., Cig., Jan.
  63. tetraēdrski, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
  64. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
  65. težávnost, f. die Beschwerlichkeit, die Schwierigkeit; — die Mühseligkeit.
  66. težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
  67. težkokŕvnost, f. die Schwerblütigkeit, Cig.
  68. težkomı̑səlje, n. die Schwermuth, Cig. (T.).
  69. težkomı̑səłn, -səłna, adj. schwermüthig, melancholisch, Jan.
  70. težkomı̑səłnost, f. die Schwermuth, die Melancholie, Cig., Jan.
  71. težkosẹ̑vnat, adj. schwer zu besäen, C.
  72. težkosǫ́pən, -pna, adj. schwer athmend, Hip.- C.
  73. težkọ̑st, f. die Schwere; — die Schwierigkeit.
  74. tę́žnost, f. 1) die Schwierigkeit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwerkraft, die Gravitation, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  75. tīgrast, adj. tigerartig, Cig.; — tigerfarbig, Cig., Jan.
  76. tīgrski, adj. Tiger-, Cig.
  77. tihọ̑st, f. die Stille.
  78. tihotȃpski, adj. Schleich-: tihotapska kupčija, der Schleichhandel, Cig., Jan.
  79. tihotȃpstvọ, n. 1) die Schleicherei, V.-Cig.; — 2) der Schleichhandel, die Schmugglerei, Cig., Jan., nk.
  80. tı̑kvast, adj. kürbisförmig, Jan. (H.).
  81. tı̑kvus, m. der Dickschädel, vzhŠt.
  82. tīmos, m. der Thymian, C.; (tudi: timus, Fr.- C.).
  83. tı̑ntast, adj. tintenartig, tinticht; — mit Tinte bekleckst.
  84. tipogrāfski, adj. tiskarski, typographisch.
  85. tirānstvọ, n. trinoštvo, die Tyrannei.
  86. tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
  87. tı̑s, m. die Eibe (taxus), Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.
  88. tísa, f. die Eibe (taxus).
  89. tísina, f. das Eibenholz, M., Z.
  90. tı̑sje, n. coll. die Eibenbäume, der Eibenwald, Jan.
  91. tı̑sk, m. 1) der Druck: vodni t., Cig.; — 2) der Druck (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  92. tíska, f. 1) die Druckwunde, Z., KrGora; — 2) = stiska, das Gedränge, Z.
  93. tiskáłən, -łna, adj. Druck-, nk.
  94. tískalica, f. das Gedränge, Cig.
  95. tiskȃłnica, f. die Druckerpresse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — t. za tkanino, die Zeugdruckmaschine, DZ.
  96. tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
  97. tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
  98. tískanje, n. das Drucken (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  99. tiskár, -rja, m. der Buchdrucker, Mur., Cig., Jan., nk.
  100. tiskaríca, f. die Buchdruckerin, Jan. (H.).

   27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA