Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (27.439-27.538)

  1. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
  2. tẹlesína, f. die Körpermasse, Cig., DZ.
  3. teleskōp, m. daljnogled, das Teleskop.
  4. teleskōpən, -pna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
  5. teleskōpski, adj. teleskopisch, Jan. (H.).
  6. tẹlę̑snat, adj. = životen, körperreich, Cig.
  7. tẹlę̑snica, f. = driska, die Diarrhöe, der Durchfall, Bolc- Erj. (Torb.).
  8. tẹlę̑snik, m. del mašniške obleke, das Corporale, C.
  9. tẹlesnína, f. 1) der Körperinhalt, V.-Cig., Sen. (Fiz.); — 2) etwas Körperliches, Cig. (T.).
  10. tẹlę̑snost, f. die Körperlichkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  11. tẹlesomę́rən, -rna, adj. stereometrisch, Jan.
  12. tẹlesomę̑rje, n. die Körpermessung, Cig. (T.); die Stereometrie, Jan.
  13. tẹlesomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, C.
  14. telę́tast, adj. kälberhaft, Cig., Jan.
  15. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.
  16. tẹlomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  17. tẹlopìs, -písa, m. die Stereographie, Jan., Cig. (T.).
  18. tẹlopı̑sje, n. = telopis, Jan.
  19. tẹlovȃdski, adj. Turner-, Turn-, Jan., nk.; telovadska knjiga, Telov.
  20. tẹlovȃdstvọ, n. die Gymnastik, die Turnkunst, Jan., C.; telovadstva se naučiti, Telov.
  21. tẹlǫ́vnost, f. = telesnost, die Körperlichkeit, Mur., C.
  22. təmáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. etwas dunkel werden, Jan.
  23. təmáčnost, f. die unvollständige Dunkelheit, Cig.
  24. təmávost, f. die Dunkelheit, Jan. (H.).
  25. temeljı̑tost, f. die Gründlichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  26. tẹ́menski, adj. Scheitel-; temenska kost, temenski lasje, Cig.; temenski možjani, Erj. (Som.).
  27. təmnı̑čarstvọ, n. das Kerkermeisteramt, Jan. (H.).
  28. təmníkast, adj. etwas dunkel.
  29. təmnolàs, -lása, adj. dunkelhaarig, nk.
  30. təmnosìv, -síva, adj. dunkelgrau.
  31. təmnọ̑st, f. die Dunkelheit, Dict., Mur., Cig.
  32. təmótnost, f. die Dunkelheit.
  33. témpast, adj. stumpfsinnig, Dict.; — prim. tumpast, top.
  34. tēmpəljski, adj. Tempel-.
  35. tēmpljarski, adj. Tempelherren-, Templer-: t. red, Cig., Jan.
  36. tənkočútnost, f. der Feinsinn, Cig.
  37. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.
  38. tənkolàs, -lása, adj. feinhaarig, Cig., Jan.
  39. tənkolìst, -lísta, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  40. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  41. tənkoskŕbən, -bna, adj. sehr sorgfältig, Vrtov. (Vin.).
  42. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
  43. tənkọ̑st, f. 1) die Dünnheit; — die Feinheit; — 2) die Genauigkeit, Cig.
  44. tənkostébrn, adj. feinsäulig, Cig.
  45. tənkovẹ́stən, -stna, adj. gewissenhaft, nk.
  46. tənkovẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit, nk.
  47. tenorīst, m. der Tenorist.
  48. teokrātski, adj. bogovladen, theokratisch.
  49. teorı̑jski, adj. theoretisch, Žnid.
  50. tépast, adj. 1) thöricht, Z.; — 2) zu wenig aufgegangen: t. kruh, Z.
  51. tepȃvs, m. der Raufbold, Cig., Jan.
  52. tepȃvslja, f. die Rauferin, Cig.
  53. tépčast, adj. tölpelhaft, beschränkt, borniert.
  54. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
  55. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  56. tepę́žnost, f. die Raufsucht, Cig.
  57. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
  58. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
  59. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  60. tercijȃlski, adj. frömmlerisch.
  61. tercijȃlstvọ, n. die Frömmelei.
  62. tercijȃnstvọ, n. die Frömmelei.
  63. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
  64. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
  65. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
  66. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
  67. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
  68. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  69. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  70. tẹsȃn, -snà, adj. = tesen.
  71. tesaníca, f. = treska, C.
  72. tesȃnje, n. das Behauen des Holzes, das Zimmern.
  73. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
  74. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
  75. tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
  76. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  77. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
  78. tesárski, adj. Zimmermanns-, Zimmer-.
  79. tesȃrstvọ, n. das Zimmerhandwerk.
  80. tesáški, adj. = tesarski, Cig.
  81. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  82. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
  83. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  84. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  85. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  86. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  87. téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
  88. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
  89. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
  90. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  91. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
  92. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
  93. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
  94. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  95. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  96. tẹsnóbən, -bna, adj. 1) eng; — 2) beklommen, ängstlich, Cig., Jan.
  97. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  98. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
  99. tẹsnǫ̑ča, f. die Enge, Jan.; — die Beengung, Jan.; — das Gedränge, Jan.; — die Angst, C.
  100. tẹsnopìs, -písa, m. die Stenographie, Jan., Cig. (T.), nk.

   26.939 27.039 27.139 27.239 27.339 27.439 27.539 27.639 27.739 27.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA