Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (27.401-27.500)

  1. takı̑stọ, adv. auf solche Weise, so; zdaj se pa takisto dela z menoj? Levst. (Zb. sp.); — gerade so, Levst. (Sl. Spr.).
  2. tāksa, f. pristojbina, die Taxe.
  3. taksātor, -rja, m. = cenivec, der Taxator.
  4. tāksən, -ksna, adj. pristojbinski, Tax-, Cig.
  5. tāktnost, f. taktvolles Benehmen, Cig. (T.), nk.
  6. taljívost, f. die Schmelzbarkeit, Cig.
  7. táłnost, f. die Schmelzbarkeit, Jan.
  8. támast, adj. betäubt, jvzhŠt.; — prim. 2. tama.
  9. tamı̑stọ, adv. ebendaselbst, C., Trub. (Post., Predg.).
  10. tȃmšast, adj. = trapast, neumen (od nem. [ dial.] tamisch, betäubt, närrisch), Koborid- Erj. (Torb.).
  11. tarčestrẹ̑łəc, -łca, m. der Scheibenschütze, Cig., Jan.
  12. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
  13. tȃst, m. der Schwiegervater.
  14. tȃstba, f. die Schwägerschaft, Svet. (Rok.).
  15. tatı̑nski, adj. Diebs-, diebisch; tatinski tovariši, Dalm.; tatinski ključi, Dietriche, Jsvkr., Levst. (Nauk); po tatinsko, nach Art der Diebe.
  16. tatı̑nstvọ, n. die Dieberei, das Diebshandwerk, Mur., Cig., Jan.; — der Diebstahl, Danj.- Valj. (Rad).
  17. tatǫ́vski, adj. Diebs-; tatovska zadruga, Jurč.
  18. taves, m. der Vampyr, BlKr.- Trst. (Let.).
  19. tę́čnost, f. die Nahrhaftigkeit, die Gedeihlichkeit.
  20. tẹ́dənski, adj. Wochen-, wöchentlich.
  21. təhínast, adj. verstohlen, Kras.
  22. tehnologı̑jski, adj. technologisch, Jan.
  23. tę́htnost, f. die Gewichtigkeit, die Wichtigkeit, Cig., Jan., nk.
  24. tehtovı̑tost, f. die Gewichtigkeit, Levst. (Močv.).
  25. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
  26. təkmíti se, -ím se, vb. impf. = tekmati se, Cig. (T.).
  27. tekočı̑nski, adj. Flüssigkeits-, nk.
  28. tekǫ́čnost, f. die Flüssigkeit (als Eigenschaft), Cig. (T.).
  29. tēkst, m. besedilo, der Text.
  30. telázast, adj. plump, Guts.
  31. telebánast, adj. plump.
  32. telebȃnski, adj. lümmelhaft, Cig.
  33. telę́bast, adj. plump.
  34. telebávast, adj. plump, ungeschickt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  35. telebávost, f. die Plumpheit, Cig.
  36. telegrāfski, adj. brzojaven, Telegraphen-, telegraphisch.
  37. telę́mbast, adj. = telebast, Svet. (Rok.).
  38. tẹlę̑sce, n. dem. telo; das Körperchen.
  39. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
  40. tẹlesína, f. die Körpermasse, Cig., DZ.
  41. teleskōp, m. daljnogled, das Teleskop.
  42. teleskōpən, -pna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
  43. teleskōpski, adj. teleskopisch, Jan. (H.).
  44. tẹlę̑snat, adj. = životen, körperreich, Cig.
  45. tẹlę̑snica, f. = driska, die Diarrhöe, der Durchfall, Bolc- Erj. (Torb.).
  46. tẹlę̑snik, m. del mašniške obleke, das Corporale, C.
  47. tẹlesnína, f. 1) der Körperinhalt, V.-Cig., Sen. (Fiz.); — 2) etwas Körperliches, Cig. (T.).
  48. tẹlę̑snost, f. die Körperlichkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  49. tẹlesomę́rən, -rna, adj. stereometrisch, Jan.
  50. tẹlesomę̑rje, n. die Körpermessung, Cig. (T.); die Stereometrie, Jan.
  51. tẹlesomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, C.
  52. telę́tast, adj. kälberhaft, Cig., Jan.
  53. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.
  54. tẹlomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  55. tẹlopìs, -písa, m. die Stereographie, Jan., Cig. (T.).
  56. tẹlopı̑sje, n. = telopis, Jan.
  57. tẹlovȃdski, adj. Turner-, Turn-, Jan., nk.; telovadska knjiga, Telov.
  58. tẹlovȃdstvọ, n. die Gymnastik, die Turnkunst, Jan., C.; telovadstva se naučiti, Telov.
  59. tẹlǫ́vnost, f. = telesnost, die Körperlichkeit, Mur., C.
  60. təmáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. etwas dunkel werden, Jan.
  61. təmáčnost, f. die unvollständige Dunkelheit, Cig.
  62. təmávost, f. die Dunkelheit, Jan. (H.).
  63. temeljı̑tost, f. die Gründlichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  64. tẹ́menski, adj. Scheitel-; temenska kost, temenski lasje, Cig.; temenski možjani, Erj. (Som.).
  65. təmnı̑čarstvọ, n. das Kerkermeisteramt, Jan. (H.).
  66. təmníkast, adj. etwas dunkel.
  67. təmnolàs, -lása, adj. dunkelhaarig, nk.
  68. təmnosìv, -síva, adj. dunkelgrau.
  69. təmnọ̑st, f. die Dunkelheit, Dict., Mur., Cig.
  70. təmótnost, f. die Dunkelheit.
  71. témpast, adj. stumpfsinnig, Dict.; — prim. tumpast, top.
  72. tēmpəljski, adj. Tempel-.
  73. tēmpljarski, adj. Tempelherren-, Templer-: t. red, Cig., Jan.
  74. tənkočútnost, f. der Feinsinn, Cig.
  75. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.
  76. tənkolàs, -lása, adj. feinhaarig, Cig., Jan.
  77. tənkolìst, -lísta, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  78. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  79. tənkoskŕbən, -bna, adj. sehr sorgfältig, Vrtov. (Vin.).
  80. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
  81. tənkọ̑st, f. 1) die Dünnheit; — die Feinheit; — 2) die Genauigkeit, Cig.
  82. tənkostébrn, adj. feinsäulig, Cig.
  83. tənkovẹ́stən, -stna, adj. gewissenhaft, nk.
  84. tənkovẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit, nk.
  85. tenorīst, m. der Tenorist.
  86. teokrātski, adj. bogovladen, theokratisch.
  87. teorı̑jski, adj. theoretisch, Žnid.
  88. tépast, adj. 1) thöricht, Z.; — 2) zu wenig aufgegangen: t. kruh, Z.
  89. tepȃvs, m. der Raufbold, Cig., Jan.
  90. tepȃvslja, f. die Rauferin, Cig.
  91. tépčast, adj. tölpelhaft, beschränkt, borniert.
  92. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
  93. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  94. tepę́žnost, f. die Raufsucht, Cig.
  95. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
  96. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
  97. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  98. tercijȃlski, adj. frömmlerisch.
  99. tercijȃlstvọ, n. die Frömmelei.
  100. tercijȃnstvọ, n. die Frömmelei.

   26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA