Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (27.201-27.300)

  1. širokopr̀s, -pŕsa, adj. breitbrüstig, Jan.
  2. širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
  3. širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
  4. širokọ̑st, f. die Breite.
  5. širokoùst, -ústa, adj. 1) breitmündig, Jan.; — 2) großmäulig, prahlerisch, Mur.
  6. širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
  7. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
  8. širokoȗstje, n. die Großsprecherei, Cig., Str.
  9. širokoȗstnež, m. das Großmaul, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.), Ljub., Gor., nk.
  10. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
  11. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
  12. širokoústnost, f. die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Cig., nk.
  13. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
  14. širokovẹ̑stje, n. der Laxismus, Cig.
  15. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
  16. šironòs, -nǫ́sa, adj. šironose opice, Breitnasen (simiae platyrrhinae), Erj. (Ž.).
  17. širọ̑st, f. = širokost, Svet. (Rok.).
  18. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
  19. šivȃnkast, adj. nähnadelartig, C.
  20. šivárski, adj. Näh-, Schneider-, Cig., Jan.; šivarska miza, der Nähtisch, šivarske reči, das Nähzeug, nk.
  21. šivȃrstvọ, n. die Schneiderei, Cig., Jan.; — die Schneiderschaft: premogočno š., Preš.
  22. škȃfarstvọ, n. die Böttcherei, Cig.
  23. škȃrjast, adj. scherenförmig.
  24. škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.
  25. škílast, adj. schieläugig.
  26. šklátiti se, -im se, vb. impf. = ploditi se, C.
  27. šklȃvs, m. der Hauzahn, Cig.
  28. šklȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, C., Z., M.
  29. šklȃvsnik, m. der Hauzahn, Cig., M., C.
  30. šklávsniti, šklȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Z., C.
  31. šklę̑mfast, adj. schlotternd, wackelnd, klapperig, M.; — schlecht, unbrauchbar, M.
  32. šklę̑nsati, -am, vb. impf. knacken ( z. B. vom Gewehrhahn), Buče ( Št.)- C.
  33. šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Buče ( Št.)- C.
  34. šklesáti, -ȃm, vb. impf. rasseln, Cig.
  35. šklésniti, šklę̑snem, vb. pf. = šklensniti: kobila z nogo šklesne, C.
  36. šklę̑vsati, -am, vb. impf. = šklesati, C.
  37. škǫ̑dlast, adj. = s skodlami krit: škodlasta streha, Mur.
  38. škodljívost, f. 1) die Schädlichkeit; — 2) die Schadenlust, Cig.
  39. škodožéljnost, f. die Schadenfreude, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  40. škofı̑jski, adj. das Bisthum betreffend, bischöflich; škofijska cerkev.
  41. škofı̑jstvọ, n. das Bischofsamt, das bischöfliche Ordinariat, Cig., Jan., nk.
  42. škofǫ́vski, adj. Bischofs-, bischöflich: škofovska palica.
  43. škofǫ̑vstvọ, n. die Bischofswürde, das Bischofsamt, der Episkopat, Cig.
  44. škǫ̑fski, adj. = škofovski, Dict.
  45. škǫ̑ljkast, adj. muschelförmig, muschelig, Cig. (T.).
  46. škǫ̑lski, adj. = šolski, Mur.
  47. škǫ̑lstvọ, n. = šolstvo, Cig. (T.).
  48. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  49. škorjančeváti se, -ȗjem se, vb. impf. neka pastirska igra, Medjimurje- Vest. 1. 110.
  50. škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
  51. škorpijǫ̑nast, adj. scorpionartig, Cig.
  52. škrámbolast, adj. hohl: škrambolasto drevje, Z., LjZv.
  53. škrátast, adj. koboldisch, Zora.
  54. škrȃvsati, -am, vb. impf. = krevsati, LjZv.
  55. škrávsniti, škrȃvsnem, vb. pf. = krevsniti; s črevljem ob kamen š., LjZv.
  56. škŕbast, adj. 1) schartig; — 2) zahnlückig; škrbasta baba.
  57. škŕbavost, f. die Schartigkeit, Cig.; — die Lückenhaftigkeit der Zähne, Cig.
  58. škrbínast, adj. 1) schartig; — zackig, schroff; škrbinasta skala, Cig.; — š. zob, ein angebrochener Zahn, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = zahnlückig, Cig., Jan.
  59. škrę́biti se, -im se, vb. impf. š. se komu = pačiti se komu, jemanden angrinsen ( prim. stsl. sklabiti se, češ. šklebiti se, den Mund aufreißen), Erj. (Torb.).
  60. škrgoȗstnica, f. der Wurmfisch (amphioxus lanceolatus), Erj. (Ž.).
  61. škrílast, adj. = skrilast, schieferig, C., Z.
  62. škrípavost, f. die Kargheit, der Geiz, C.
  63. škrjánski, adj. Lerchen-, Cig., Jan.
  64. škrlȃtast, adj. scharlachroth, purpurn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); do začetka tega stoletja so po Dolenjskem nosili škrlataste suknjiče in oprsnike, Levst. (Rok.).
  65. škrlúpast, adj. krustenartig, krustig, C.
  66. škŕtavost, f. der Geiz, C.
  67. škrtínast, adj. schartig, Levst. (Rok.).
  68. škrtljávost, f. die Knauserei, der Geiz, C.
  69. škúljast, adj. voll kleiner Steine, Štrek.
  70. šlabę̑drast, adj. latschfüßig, Cig.
  71. šlȃrast, adj. aus durchsichtigem Zeug: peča, ruta šlarasta, Levst. (Rok.), Zv.
  72. šlẹ́mast, adj. helmförmig, Jan.
  73. 1. šlẹ́vast, adj. voll Geifer, mit Speichel um den Mund, Mur., Idrija.
  74. 2. šlẹ́vast, adj. 1) feig, träg, C.; š. k dobremu, C.; — 2) blödsinnig, schwachsinnig, Cig.
  75. šlẹ̑vkast, adj. dummerlich, Cig.
  76. šmrkȃvs, m. ein Kraut, C.; = ščavje, der Sauerampfer (rumex), Notr.- Valj. (Rad).
  77. šobáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. = usta na jok zbirati (prezirljivo), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  78. šǫ́bast, adj. 1) dicklippig, mit vorstehenden Lippen, dickmäulig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) šobasto se drži, er protzt, Polj.
  79. šǫ́biti se, -im se, vb. impf. die Lippen aufwerfen, M.; — = usta na jok zbirati, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Maul hängen, schmollen, Cig.
  80. šọ̑larski, adj. Schüler-.
  81. šọ̑lski, adj. Schul-.
  82. šọ̑lstvọ, n. das Schulwesen, Cig., Jan., nk.
  83. šópast, adj. buschicht, büschelartig.
  84. šopı̑rljivost, f. die Hoffart, die Putzsucht, Cig., Jan.
  85. šopírnost, f. die Wichtigthuerei, Cig., Jan.; die Prahlsucht, Jan.; die Prachtliebe, die Putzsucht, Jan.
  86. šótast, adj. torfig, C.
  87. šotoráti se, -ȃm se, vb. impf. sich ungeschickt benehmen, Štrek.
  88. špȃrgast, adj. spargelartig, Cig.; — špargasto zelen, spargelgrün, Cig. (T.).
  89. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
  90. špicǫ̑nast, adj. špiconasto kladivo, der Finnhammer, V.-Cig.
  91. špíčast, adj. = šilast, koničast, ostnat, spitzig.
  92. špijǫ̑nstvọ, n. = ogleduštvo, die Spionerei.
  93. špı̑ljast, adj. höhlig, Cig., špiljasti zemski značaj, Zv.; — höhlenförmig, Jan.
  94. špírast, adj. schuppig: š. oklep, ein Schuppenpanzer, Ravn.
  95. špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče- Levst. (Rok.).
  96. špránjast, adv. voll Spalten oder Risse.
  97. špúrati se, -am se, vb. impf. = ne hoteti jesti (od strahu ali sramežljivosti): jej, jej! kaj se špuraš? ( it. spaurirsi, in Furcht gerathen), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. spurav.
  98. špúriti se, -im se, vb. impf. = špurati se, M.
  99. štābski, adj. Stabs-, nk.
  100. štémpəljski, adj. Stempel-; štempeljske pristojbine, Stempelgebüren, DZ.

   26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA