s (27.139-27.238)

27139. šestnajstę̑rka, f. das Sechzehntelformat, das Sedezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
27140. šestnajstę̑rnat, adj. sechzehnfach.
27141. šestnájsti, num. der sechzehnte.
27142. šestnajstíca, f. die Sechzehn, Cig., Jan.
27143. šestnájstič, adv. sechzehntens, zum sechzehntenmal.
27144. šestnajstína, f. das Sechzehntel, Cig., Jan.
27145. šestnajstı̑nka, f. das Sechzehntel, Cig., nk.
27146. šestnájstka, f. die Sechzehn, der Sechzehner, Cig., Jan., nk.
27147. šestnájstkrat, adv. sechzehnmal.
27148. šestnajstogùb, -gúba, adj. sechzehnfach, Cig.
27149. šestnájščica, f. die Sechzehn, Jan. (H.).
27150. šę̑stnica, f. die Sext im Brevier, C.
27151. šestodstǫ́tən, -tna, adj. sechsprocentig, DZ.
27152. šestoglàv, -gláva, adj. sechsköpfig, Cig.
27153. šestogùb, -gúba, adj. sechsfältig, sechsfach, Jan.
27154. šestogubánəc, -nca, m. = šestogubec, BlKr.
27155. šestogȗbəc, -bca, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, der Psalter, C., Lašče- Erj. (Torb.); turji š., Levst. (Zb. sp.).
27156. šestomèr, -mę́ra, m. der Hexameter, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
27157. šestomę́rən, -rna, adj. hexametrisch, Cig., Jan.
27158. šestonedẹ̑ljkinja, f. die Wöchnerin, Mur., Danj.- Mik.
27159. šestonòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Jan. (H.).
27160. šestonǫ̑žəc, -žca, m. ein sechsfüßiges Thier, der Sechsfuß, Cig.
27161. šestonǫ́žən, -žna, adj. = šestonog, Cig.
27162. šestopèr, -pę́ra, m. bat šestoper = šestopernica, Mik.
27163. šestopę́rən, -rna, adj. sechsstrahlig, Erj. (Min.).
27164. šestopę̑rnica, f. 1) die Keule, der Streitkolben, Meg., Dict., Mur., Guts.- Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = netopir, Frey. (F.).
27165. šestoplòsk, -plǫ́ska, adj. sechsflächig, C.
27166. šestoròb, -rǫ́ba, adj. sechskantig: šestorobe hišice čebelnih matic, Levst. (Beč.).
27167. šestoròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig.
27168. šestošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der sechsten Classe, der Sextaner, nk.
27169. šestovílast, adj. lümmelhaft, Z.; albern, Dict.; thöricht, C.
27170. šestovı̑łəc, -łca, m. der Lümmel, Z.; = teleban, C.
27171. šestovíliti, -ı̑lim, vb. impf. wanken, wackelnd oder wankend einhergehen, Dict., C.; übhpt. ungeschickt einhergehen, LjZv.
27172. šestovílọ, n. 1) = šestilo, der Zirkel, Z., Hip. (Orb.); — 2) der Dumme, C.
27173. šestovȓstnik, m. die sechszeilige Gerste, Cig., Štrek., Notr.
27174. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
27175. šę̑ststọ, num. = šest sto, sechshundert; (šeststotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
27176. šeststọlẹ́tən, -tna, adj. sechshundertjährig.
27177. šeststotína, f. das Sechshundertstel, Cig.
27178. šeststotı̑nka, f. das Sechshundertstel, nk.
27179. šesttisǫ́č, num. = šest tisoč, nk.
27180. šesttisǫ́čni, num. der sechstausendste, Cig., Jan.
27181. šę̑škarski, adj. schmarotzerisch, Cig.
27182. šəšúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šušuriti se, sich sträuben (von Haar, Federn), C.; — = šopiriti se, C.
27183. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
27184. šę́vski, adj. schräg, M., Z.
27185. šíbast, adj. ruthenförmig.
27186. šibkọ̑st, f. 1) die Biegsamkeit, Cig., Jan., M.; — 2) die Schlankheit, die Schmächtigkeit, Cig., Jan., M.; — 3) die Schwäche.
27187. šibkọ̑stən, -stna, adj. schwächlich, Jan. (H.).
27188. šílast, adj. ahlenförmig, pfriemenförmig; — spitzig, Cig., Jan., M., C., nk.; — šilasto gledati, feindselig blicken, Z.
27189. šíljast, adj. = šilast, Z., Vrt.
27190. šı̑łnast, adj. ahlenförmig, Cig.
27191. šimpāns, m. der Schimpanse (troglodytes niger), Erj. (Ž.).
27192. širívost, f. = razpenjavost, die Expansivkraft, Jan. (H.).
27193. širnokostenjáški, adj. mit breitem Knochengerüste: š. dedec, Jurč.
27194. širokljàst, -ásta, adj. ein wenig breit, Z.
27195. širokobesẹ́dən, -dna, adj. großsprecherisch, Zora.
27196. širokolìst, -lísta, adj. breitblätterig, Jan.
27197. širokolístən, -tna, adj. breitblätterig, Cig., Jan.
27198. širokonòs, -nǫ́sa, adj. breitnasig, Cig.
27199. širokonǫ̑ska, f. širokonoske (opice), die Breitnasen, Cig. (T.).
27200. širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
27201. širokopr̀s, -pŕsa, adj. breitbrüstig, Jan.
27202. širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
27203. širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
27204. širokọ̑st, f. die Breite.
27205. širokoùst, -ústa, adj. 1) breitmündig, Jan.; — 2) großmäulig, prahlerisch, Mur.
27206. širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
27207. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
27208. širokoȗstje, n. die Großsprecherei, Cig., Str.
27209. širokoȗstnež, m. das Großmaul, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.), Ljub., Gor., nk.
27210. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
27211. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
27212. širokoústnost, f. die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Cig., nk.
27213. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
27214. širokovẹ̑stje, n. der Laxismus, Cig.
27215. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
27216. šironòs, -nǫ́sa, adj. šironose opice, Breitnasen (simiae platyrrhinae), Erj. (Ž.).
27217. širọ̑st, f. = širokost, Svet. (Rok.).
27218. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
27219. šivȃnkast, adj. nähnadelartig, C.
27220. šivárski, adj. Näh-, Schneider-, Cig., Jan.; šivarska miza, der Nähtisch, šivarske reči, das Nähzeug, nk.
27221. šivȃrstvọ, n. die Schneiderei, Cig., Jan.; — die Schneiderschaft: premogočno š., Preš.
27222. škȃfarstvọ, n. die Böttcherei, Cig.
27223. škȃrjast, adj. scherenförmig.
27224. škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.
27225. škílast, adj. schieläugig.
27226. šklátiti se, -im se, vb. impf. = ploditi se, C.
27227. šklȃvs, m. der Hauzahn, Cig.
27228. šklȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, C., Z., M.
27229. šklȃvsnik, m. der Hauzahn, Cig., M., C.
27230. šklávsniti, šklȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Z., C.
27231. šklę̑mfast, adj. schlotternd, wackelnd, klapperig, M.; — schlecht, unbrauchbar, M.
27232. šklę̑nsati, -am, vb. impf. knacken ( z. B. vom Gewehrhahn), Buče ( Št.)- C.
27233. šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Buče ( Št.)- C.
27234. šklesáti, -ȃm, vb. impf. rasseln, Cig.
27235. šklésniti, šklę̑snem, vb. pf. = šklensniti: kobila z nogo šklesne, C.
27236. šklę̑vsati, -am, vb. impf. = šklesati, C.
27237. škǫ̑dlast, adj. = s skodlami krit: škodlasta streha, Mur.
27238. škodljívost, f. 1) die Schädlichkeit; — 2) die Schadenlust, Cig.

   26.639 26.739 26.839 26.939 27.039 27.139 27.239 27.339 27.439 27.539  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani