Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (26.539-26.638)

  1. raztrǫ́sina, f. neka vinska trta, Hal.- Erj. (Torb.), weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  2. raztrǫ́siti, -im, vb. pf. auseinanderstreuen, zerstreuen; kup sena r.; — ausstreuen, unter die Leute bringen; laži r.
  3. razumẹ́vnost, f. die Verständlichkeit, die Begreiflichkeit, Cig.
  4. razúmnost, f. die Verständigkeit, die Intelligenz (als Eigenschaft).
  5. razumoslǫ̑vje, n. = dialektika, Jan. (H.).
  6. razústən, -tna, adj. 1) einen großen Mund habend, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) breitmäulig, großsprecherisch, C., SlN., Svet. (Rok.); razustne popevke in zdravice, Jurč.; — 3) opravljiv, hudega jezika, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  7. razústiti, -ȗstim, vb. pf. ausplappern, Cig.
  8. razȗstnik, m. = človek z velikimi usti, Cig.
  9. razuzdánost, f. die Zügellosigkeit, die Unsittigkeit.
  10. razvȃjenost, f. die Verwöhntheit.
  11. razvalínast, adj. ruinenförmig, Jan. (H.).
  12. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
  13. 2. razvẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad razvedeti se; sich orientieren, V.-Cig.
  14. razvẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) bekannt werden; v majhnem mestu se vse hitro razve; — 2) sich orientieren, V.-Cig.; kmetje so se razvedeli in zgled posnemovali, Vrtov. (Vin.).
  15. razvẹ́dnost, f. die Möglichkeit sich zu orientieren: zaradi lažje razvednosti, zur leichteren Orientierung, Levst. (Pril.).
  16. razvẹdováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razvedeti se; sich orientieren, Vrtov. (Km. k.).
  17. razvę́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich abschreien, sich zerschreien, Cig.
  18. razvesę̑łən, -łna, adj. erfreulich, Mur., SlN.
  19. razveselı̑telj, m. der Erfreuer, kajk.- Valj. (Rad).
  20. razveselı̑teljica, f. die Erfreuerin, kajk.- Valj. (Rad).
  21. razveselı̑təv, -tve, f. die Erfreuung, Cig.
  22. razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
  23. razveseljávati, -am, vb. impf. = razveseljevati, ogr.- Valj. (Rad).
  24. razveseljevȃnje, n. das Erfreuen; die Ergötzung, die Belustigung(en).
  25. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.
  26. razveseljevȃvəc, -vca, m. der Erfreuer, Cig.
  27. razveseljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur., C., Levst. (Pril.).
  28. razvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. an verschiedenen Punkten aufhängen, rings aufhängen, Cig.; razvešene svilene rute, Jurč.; pajčini podobno r. niti, Glas.
  29. razvésti, -védem, vb. pf. = razpeljati, auseinanderführen, auseinanderleiten, nk.
  30. razvídnost, f. die Ersichtlichkeit, Jan., nk.; die Evidenz, Cig. (T.); v razvidnosti imeti, in Evidenz halten, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.); računsko-uradna r., buchhälterische Evidenzhaltung, Levst. (Pril.).
  31. razvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  32. razvrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. recht ins Sieden kommen, Cig.
  33. razvȓstba, f. = razvrstitev, Cig. (T.).
  34. razvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Gruppierung, die Eintheilung, die Gliederung, Cig., Jan., nk.; konjska r., die Classification der Pferde, Levst. (Nauk).
  35. razvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe o. in Reihen bringen; — gruppieren, gliedern; sortieren, classificieren, Cig., Jan., nk.; — r. se, sich in eine Reihe oder in Reihen ordnen.
  36. razvȓstje, n. die Anordnung, Levst. (Pril.).
  37. razzę́bəłkast, adj. = razzebel, eisklüftig, Cig.
  38. razzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. tudi: r. se, durch starken Frost entzweigehen, zerfrieren; verwittern, Cig., Jan.; — razzebel hrast, eine eisklüftige Eiche, LjZv.
  39. razzeleníti se, -ím se, vb. pf. grün werden, Dalm.
  40. razznojíti se, -ím se, vb. pf. = razpotiti se, C.
  41. razžaljívost, f. das Kränkende; r. tvojih besed; die Ehrenrührigkeit, Jan. (H.).
  42. razžalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben; r. se, traurig werden; lice se mu razžalosti, Cv.
  43. rážnjast, adj. bratspießförmig, Cig.
  44. rdečelàs, -lása, adj. rothhaarig, Cig., Jan.
  45. rdečelasàt, -áta, adj. = rdečelas, Jan.
  46. rdečelȃsəc, -sca, m. der Rothhaarige, Jan. (H.).
  47. rdečelȃska, f. die Rothhaarige, Jan. (H.).
  48. rdečelísast, adj. rothfleckig, Cig.
  49. rdečenòs, -nǫ́sa, adj. rothnasig, Cig.
  50. rdečepȃsast, adj. mit rothen Querstreifen, Erj. (Torb.).
  51. rdečepŕsən, -sna, adj. rothbrüstig, Cig.
  52. rdečepŕstən, -tna, adj. rothfingerig, Cig.
  53. rdečeústən, -tna, adj. rothmündig, Cig.
  54. rdę̑čkast, adj. röthlich.
  55. rdę́səlj, -slja, m. 1) der Knöterich (polygonum), C.; — 2) ajda gre v rdeselj, rekše, gre v cvet, Lašče- Erj. (Torb.); (govore: ardeselj); — prim. andreselj.
  56. rdę́sən, -sna, m. = rdeselj 1), der Knöterich (polygonum), M., C., Erj. (Torb.).
  57. rdrę́səlj, -slja, m. = rdeselj, rdesen, C.
  58. rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
  59. realı̑st, m. prijatelj realizma, der Realist.
  60. rę̑bast, adj. mit kurzem Schwanz: rebasta kokoš, Z.
  61. rę́brast, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Mur.; — 2) gerippt, Mur., Cig., Let.; rebrasto delo, gerippte Arbeit, Cig.
  62. rę́brčast, adj. gerippt, Cig.; rebrčasto delo, Cig.
  63. rēbus, m. das Bildräthsel, das Rebus.
  64. recepīs, m. poštna prejemnica, das Recepisse.
  65. rẹčljívost, f. die Zungenfertigkeit, die Geschwätzigkeit, ogr.- C.
  66. rẹ́čnost, f. die Sächlichkeit, die Realität, Cig., Jan.
  67. redárski, adj. polizeilich, Jan., nk.
  68. redȃrstvən, -stvəna, adj. polizeilich, Polizei-, Jan. (H.).
  69. redȃrstvọ, n. die Polizei, C., nk.
  70. rədę́səlj, -slja, m. = rdeselj, C., Z.
  71. rədę́sən, -sna, m. = rdesen, C., Z.
  72. redíłnost, f. die Nahrhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  73. rẹdkobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Jan., LjZv.
  74. rẹdkolàs, -lása, adj. dünnhaarig, Jan.; redkolasa glava, Levst. (Zb. sp.).
  75. rẹdkolìst, -lísta, adj. mit spärlichen Blättern, dünnblätterig, Cig.
  76. rẹdkosẹ́ja, f. = redoseja, C., Hal.- C.
  77. rẹ́dkost, f. 1) der Mangel an Dichte, die Dünnheit; — 2) die Seltenheit; — tudi: redkọ̑st.
  78. rẹdkostę́brn, adj. fernsäulig, Cig.
  79. rẹdkovẹ̑jast, adj. wenige Äste habend, Zora.
  80. rę́dnost, f. die Ordnungsmäßigkeit, die Regelmäßigkeit, Cig., Jan., nk.; r. poslovanja, die Ordnungsmäßigkeit der Geschäftsführung, DZ.
  81. redoljúbnost, f. die Ordnungsliebe, Cig. (T.), C., nk.
  82. rẹ́dos, m. = redoseja, Mur., SlGor.- C.; v redosu ali redoseji so činile coprnice različno žito in so pod redosom plesale, Kres.
  83. rẹdosẹ́ja, f. eine große Reiter, um darin das Getreide von der Spreu zu reinigen.
  84. redǫ́vnost, f. die Ordnungsmäßigkeit: r. v jedi in pijači, Slom.
  85. rədrę́səlj, -slja, m. = rdreselj, Fr.- C.
  86. rədrę́sən, -sna, m. = rdresen, Fr.- C.
  87. reflēks, m. odsev, der Reflex ( phys.), Cig. (T.).
  88. reflēksija, f. die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
  89. refleksīvən, -vna, adj. povračalen, povraten, reflexiv ( gramm.).
  90. rę́gast, adj. 1) mit Kerbschnitten versehen, vzhŠt.- C.; — 2) gestreift (rag-), Mur., vzhŠt.- C.
  91. regēsti, m. pl. posnetki iz listin, die Regesten, Cig. (T.).
  92. rę́gičast, adj. 1) ritzig, C.; — 2) gestreift, (rag-) Mur.; quadrilliert (o blagu za obleko i. dr.), SlGor.- C.
  93. regīstər, -stra, m. das Register (an der Orgel), Jan.
  94. registrātor, -rja, m. vpisovavec, der Registrator.
  95. registratūra, f. spisovnica, die Registratur.
  96. registratūrən, -rna, adj. Registratur-: registraturni spisi, Registraturacten, DZ.
  97. rę̑gljast, adj. quakerisch, Mur.
  98. rehtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = rehtiti se, Levst. (Rok.).
  99. rę́htiti se, -im se, vb. impf. = šeperiti se, mogočno ali ošabno se vesti, Levst. (Rok.).
  100. rejénost, f. die Wohlgenährtheit, Jan.

   26.039 26.139 26.239 26.339 26.439 26.539 26.639 26.739 26.839 26.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA