Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (26.501-26.600)

  1. razsvẹtlı̑vəc, -vca, m. der Erleuchter, Škrinj.- Valj. (Rad).
  2. razsvẹtljȃva, f. die Beleuchtung, die Illumination.
  3. razsvẹtlję́nəc, -nca, m. der Erleuchtete, Ravn.- Valj. (Rad).
  4. razsvẹtljenják, m. der Aufgeklärte, Navr. (Let.).
  5. razsvẹtljénje, n. die Erleuchtung, Cv.
  6. razsvẹtljénost, f. die Aufgeklärtheit, Cig., Navr. (Kop. sp.), Let.
  7. razsvẹtljeváłən, -łna, adj. Beleuchtungs-: razsvetljevȃłnọ zrcalo, Žnid.
  8. razsvẹtljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razsvetliti.
  9. razsvìt, -svíta, m. der Tagesanbruch, Jan.
  10. razsvitováti, -ȗjem, vb. impf. dämmern, tagen: sobota je razsvitovala, Trub.
  11. razsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razsvojiti, nk.
  12. razsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Cig., Levst. (Cest.), DZ., Nov., nk.
  13. razsvojíti, -ím, vb. pf. expropriieren, Cig. (T.), nk.
  14. razsvǫ́riti, -im, vb. pf. r. voz, den Wagen in das Vorder- und Hintertheil zerlegen, V.-Cig.
  15. razšatǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. sich in Zelten lagern, Vrt.; ein Lager aufschlagen, (razšot-) Jan. (H.).
  16. razšešúriti se, ** -ȗrim se, vb. pf. struppig werden: razšešurjen, struppig, C.
  17. razšírnost, f. die Ausdehnung, Jan., Žnid.
  18. razšopíriti se, -ı̑rim se, vb. pf. = razčeperiti se: mirno je sedela (taščica) razšopirjena, Str.
  19. raztẹ́kati se, -tẹ̑kam, -čem se, vb. impf. ad razteči se; 1) auseinanderlaufen; — 2) auseinanderfließen.
  20. raztelę̑sba, f. die Section, Jan.
  21. raztelę́siti, -ę̑sim, vb. pf. (einen Leichnam) zergliedern, secieren, anatomieren, Cig., Jan., nk.
  22. raztelesovȃłnica, f. die Secierkammer, Levst. (Pril.).
  23. raztelesovȃnje, n. das Zergliedern (eines Leichnams), Cig., Jan., nk.
  24. raztelesováti, -ȗjem, vb. impf. ad raztelesiti, Mur., Cig., nk.
  25. raztẹ̑mati se, -am se, vb. impf. ad razteti se; zerschmelzen: sneg, led, maslo, svinec se raztema, Št.- C.
  26. raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
  27. raztę́ti se, -támem se, vb. pf. zerrinnen, zergehen, Št.- C.; — prim. steti se.
  28. raztę́znost, f. die Ausdehnbarkeit, die Ausdehnsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  29. raztísniti, -tı̑snem, vb. pf. auseinanderdrücken.
  30. raztlẹ́ti se, -tlím se, vb. pf. allenthalben zu glimmen anfangen.
  31. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
  32. raztrę̑senəc, -nca, m. = razmišljenec, Jan.
  33. raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
  34. raztrę̑senost, f. 1) die Zerstreutheit: r. kmetskih hiš; — 2) = razmišljenost, Jan. (H.).
  35. raztrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. zerschmettern, zerschlagen.
  36. raztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. zerstreuen; — (aus Unvorsichtigkeit) verstreuen; vse boš raztresel! — biti raztresenih misli, in Gedanken zerstreut sein, Cig.; — raztresen = razmišljen, Cig., Jan.
  37. raztȓganost, f. die Zerrissenheit.
  38. raztrǫ́sən, -sna, adj. Zerstreuungs-, Cig., Jan.
  39. raztrǫ́sina, f. neka vinska trta, Hal.- Erj. (Torb.), weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  40. raztrǫ́siti, -im, vb. pf. auseinanderstreuen, zerstreuen; kup sena r.; — ausstreuen, unter die Leute bringen; laži r.
  41. razumẹ́vnost, f. die Verständlichkeit, die Begreiflichkeit, Cig.
  42. razúmnost, f. die Verständigkeit, die Intelligenz (als Eigenschaft).
  43. razumoslǫ̑vje, n. = dialektika, Jan. (H.).
  44. razústən, -tna, adj. 1) einen großen Mund habend, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) breitmäulig, großsprecherisch, C., SlN., Svet. (Rok.); razustne popevke in zdravice, Jurč.; — 3) opravljiv, hudega jezika, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  45. razústiti, -ȗstim, vb. pf. ausplappern, Cig.
  46. razȗstnik, m. = človek z velikimi usti, Cig.
  47. razuzdánost, f. die Zügellosigkeit, die Unsittigkeit.
  48. razvȃjenost, f. die Verwöhntheit.
  49. razvalínast, adj. ruinenförmig, Jan. (H.).
  50. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
  51. 2. razvẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad razvedeti se; sich orientieren, V.-Cig.
  52. razvẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) bekannt werden; v majhnem mestu se vse hitro razve; — 2) sich orientieren, V.-Cig.; kmetje so se razvedeli in zgled posnemovali, Vrtov. (Vin.).
  53. razvẹ́dnost, f. die Möglichkeit sich zu orientieren: zaradi lažje razvednosti, zur leichteren Orientierung, Levst. (Pril.).
  54. razvẹdováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razvedeti se; sich orientieren, Vrtov. (Km. k.).
  55. razvę́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich abschreien, sich zerschreien, Cig.
  56. razvesę̑łən, -łna, adj. erfreulich, Mur., SlN.
  57. razveselı̑telj, m. der Erfreuer, kajk.- Valj. (Rad).
  58. razveselı̑teljica, f. die Erfreuerin, kajk.- Valj. (Rad).
  59. razveselı̑təv, -tve, f. die Erfreuung, Cig.
  60. razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
  61. razveseljávati, -am, vb. impf. = razveseljevati, ogr.- Valj. (Rad).
  62. razveseljevȃnje, n. das Erfreuen; die Ergötzung, die Belustigung(en).
  63. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.
  64. razveseljevȃvəc, -vca, m. der Erfreuer, Cig.
  65. razveseljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur., C., Levst. (Pril.).
  66. razvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. an verschiedenen Punkten aufhängen, rings aufhängen, Cig.; razvešene svilene rute, Jurč.; pajčini podobno r. niti, Glas.
  67. razvésti, -védem, vb. pf. = razpeljati, auseinanderführen, auseinanderleiten, nk.
  68. razvídnost, f. die Ersichtlichkeit, Jan., nk.; die Evidenz, Cig. (T.); v razvidnosti imeti, in Evidenz halten, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.); računsko-uradna r., buchhälterische Evidenzhaltung, Levst. (Pril.).
  69. razvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  70. razvrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. recht ins Sieden kommen, Cig.
  71. razvȓstba, f. = razvrstitev, Cig. (T.).
  72. razvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Gruppierung, die Eintheilung, die Gliederung, Cig., Jan., nk.; konjska r., die Classification der Pferde, Levst. (Nauk).
  73. razvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe o. in Reihen bringen; — gruppieren, gliedern; sortieren, classificieren, Cig., Jan., nk.; — r. se, sich in eine Reihe oder in Reihen ordnen.
  74. razvȓstje, n. die Anordnung, Levst. (Pril.).
  75. razzę́bəłkast, adj. = razzebel, eisklüftig, Cig.
  76. razzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. tudi: r. se, durch starken Frost entzweigehen, zerfrieren; verwittern, Cig., Jan.; — razzebel hrast, eine eisklüftige Eiche, LjZv.
  77. razzeleníti se, -ím se, vb. pf. grün werden, Dalm.
  78. razznojíti se, -ím se, vb. pf. = razpotiti se, C.
  79. razžaljívost, f. das Kränkende; r. tvojih besed; die Ehrenrührigkeit, Jan. (H.).
  80. razžalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben; r. se, traurig werden; lice se mu razžalosti, Cv.
  81. rážnjast, adj. bratspießförmig, Cig.
  82. rdečelàs, -lása, adj. rothhaarig, Cig., Jan.
  83. rdečelasàt, -áta, adj. = rdečelas, Jan.
  84. rdečelȃsəc, -sca, m. der Rothhaarige, Jan. (H.).
  85. rdečelȃska, f. die Rothhaarige, Jan. (H.).
  86. rdečelísast, adj. rothfleckig, Cig.
  87. rdečenòs, -nǫ́sa, adj. rothnasig, Cig.
  88. rdečepȃsast, adj. mit rothen Querstreifen, Erj. (Torb.).
  89. rdečepŕsən, -sna, adj. rothbrüstig, Cig.
  90. rdečepŕstən, -tna, adj. rothfingerig, Cig.
  91. rdečeústən, -tna, adj. rothmündig, Cig.
  92. rdę̑čkast, adj. röthlich.
  93. rdę́səlj, -slja, m. 1) der Knöterich (polygonum), C.; — 2) ajda gre v rdeselj, rekše, gre v cvet, Lašče- Erj. (Torb.); (govore: ardeselj); — prim. andreselj.
  94. rdę́sən, -sna, m. = rdeselj 1), der Knöterich (polygonum), M., C., Erj. (Torb.).
  95. rdrę́səlj, -slja, m. = rdeselj, rdesen, C.
  96. rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
  97. realı̑st, m. prijatelj realizma, der Realist.
  98. rę̑bast, adj. mit kurzem Schwanz: rebasta kokoš, Z.
  99. rę́brast, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Mur.; — 2) gerippt, Mur., Cig., Let.; rebrasto delo, gerippte Arbeit, Cig.
  100. rę́brčast, adj. gerippt, Cig.; rebrčasto delo, Cig.

   26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA