s (26.301-26.400)

26301. razpostávljanje, n. die Aufstellung; die Dislocation.
26302. razpostávljati, -am, vb. impf. ad razpostaviti.
26303. razpotę́gniti se, -nem se, vb. pf. = raztegniti se: vstal je in se razpotegnil, Jurč.
26304. razprȃskati, -am, vb. pf. zerkratzen; r. komu obraz; — aufkratzen; r. mozolj.
26305. razprásniti, -prȃsnem, vb. pf. 1) einen Riss machen: r. komu suknjo, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) r. se, sich zu Blüten entfalten: razprasnejo se popki, Jarn. (Sadj.); — nam. razpraskniti.
26306. razprę́gniti se, -prę̑gnem se, vb. pf. aufspringen (von Samenkapseln), C.; — prim. prezati se.
26307. razprę́sti, -prę́dem, vb. pf. = razsnovati, ausspinnen ( fig.), Jan.; r. kako reč, Jan.
26308. razprestrẹ́ti, -strèm, vb. pf., pogl. razprostreti.
26309. razprę́zati se, -am se, vb. pf. aufspringen, sich öffnen (von Samenkapseln), Cig.; lan se je razprezal, Polj.; — razprezan, voll Sprünge: razprezana zemlja, Vrt.; razprezan kamen, ein durchwitterter Stein, Cig.; razprezani črevlji, aufgetrennte Stiefel, Zora.
26310. razpròst, -prǫ́sta, m. die Lösung, (tudi: rázprost) Erj. (Min.).
26311. razprostı̑rati, -am, vb. impf. ad razprostreti; ausbreiten; plahte po tleh r.; — r. se, sich ausbreiten; ob reki se polje razprostira.
26312. razprostíti, -ím, vb. pf. 1) ausbreiten, Svet. (Rok.); — 2) auflösen, Erj. (Min.); med v (na) vodi r., Svet. (Rok.); — r. se, sich auflösen: sol se na vodi razprosti, Erj. (Min.).
26313. razprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. erweitern, C.
26314. razprostrániti, -ȃnim, vb. pf. auseinanderbreiten, ausbreiten, verbreiten, Mur., Cig., Jan., nk.; razprostranjene rudnine, Erj. (Min.); erweitern, Dict., Mur., Cig., Jan.; — r. se, sich ausbreiten, sich verbreiten, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
26315. razprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. auseinanderbreiten, ausbreiten; Volk je svoj gobec razprostrl ("razpresterel"), Danj. (Posv. p.); prava čast božja človeku srce razprostre, Ravn.- Valj. (Rad).
26316. razpȗst, m. die Auflösung (einer Versammlung, eines Vereines etc.), Cig., Jan., nk.
26317. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
26318. razpustljìv, -íva, adj. auflösbar, Jan.
26319. razrȃst, f. die Verzweigung, Cig.; najbolj prosta razrast deblom je vilasta, Tuš. (B.).
26320. razrástati se, -am se, vb. impf. = razraščati se, nk.
26321. razrȃstək, -tka, m. 1) der Beihalm, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — 3) der Ausläufer eines Gebirges, Cig., Jan.
26322. razrásti se, -rástem se, vb. pf. auseinanderwachsen, sich beim Wachsen ausbreiten, sich vermehren; — gehörig auswachsen, erwachsen.
26323. razrȃstnik, m. razrastniki, die Äste, in welche sich der Stamm theilt, Dol.
26324. razráščati se, -am se, vb. impf. ad razrasti se.
26325. razredíti se, -ím se, vb. pf. dick, fett werden, C.
26326. razrę́gniti se, -rę̑gnem se, vb. pf. bersten, Cig., C.; ježica se razregne, C.
26327. razrojíti se, ** -ím se, vb. pf. recht ins Schwärmen kommen, Cig.
26328. razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.
26329. razsàj, -sája, m. = razsaja, Jan., Zora.
26330. razsȃja, f. das Toben, das Unwesen, Cig., Jan., Mur.; veliko divjanja in razsaje je bilo, Ravn.
26331. razsajáč, m. der Tober, der Polterer.
26332. razsájanje, n. das Toben, das Wüthen.
26333. razsájati, -am, vb. impf. ad razsaditi; 1) entstielen, Dol.; — 2) toben; pijanci razsajajo po krčmi; — wüthen; vihar razsaja; bolezen razsaja.
26334. razsajȃvəc, -vca, m. der Tober.
26335. razsajȃvka, f. die Toberin; — grozovita r., die furchtbare Geißel (o kužni bolezni), Cv.
26336. razsápəł, -pla, adj. razsaplo drevo, ein eisklüftiger Baum, Poh.
26337. razsébe, adv. = raz sebe, narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.).
26338. razsę́biti, -im, vb. pf. trennen, Z.; — r. se, sich trennen, auseinandergehen, Let., Nov.
26339. razsę̑bnik, m. die Brunelle (prunella), Cig., Medv. (Rok.).
26340. razsę́bniti, -sę̑bnem, vb. pf. auseinandergehen: drevo razsebne, C.
26341. razsẹ́dati, -am, vb. impf. ad razsesti; 1) vom Pferde steigen, absitzen; — 2) r. se, eine Kluft bilden, klüften, sich zerklüften, Cig., Erj. (Min.); ( prim. razsesti 3)); — 3) r. se, ungestüm sich geberden, wüthen, C.
26342. razsedláti, -ȃm, vb. pf. absatteln; konja r., Mur., Cig.
26343. razsedlávati, -am, vb. impf. = razsedlovati.
26344. razsẹdlína, f. die Kluft, Cig., Jan., Cig. (T.).
26345. razsedlováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsedlati.
26346. razsę́gəł, -gla, adj. ausgedehnt, Jan.
26347. razsę́glost, ** f. die Ausdehnung, Jan.
26348. razsəhníti se, -sáhnem se, vb. pf. 1) = razsušiti se, Cig.; razsehnilo se je, = zemlja je razsušena, razprezana, Vrt.; — 2) ausgezehrt werden, Mur.
26349. razsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. säend zerstreuen; — zerstreuen, ausstreuen; ( fig.) verbreiten.
26350. razsẹkáč, m. der Hartmeißel, Cig., Vrt.
26351. razsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. zerhacken; r. kaj na drobne kosce; r. zaklano živinče.
26352. razsẹkávati, -am, vb. impf. = razsekovati; tovariši so razsekavali in delili večerjo, ukradenega vola, Jurč.
26353. razsẹkljáti, -ȃm, vb. pf. klein zerhacken: brinovo grmovje r., Pirc.
26354. razsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsekati.
26355. razsẹ́lina, f. die Kluft, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — stsl., hs.
26356. razséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) ringsherum ansiedeln, Mur.; — r. se, sich ringsherum ansiedeln, Let., LjZv.; — 2) entvölkern, Cig. (T.).
26357. razsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) absitzen, vom Pferde steigen, Alas., Jan.; to vpraša pater ter razsede, Jurč.: tudi: r. konja, Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) r. se, sich ringsum setzen; — 3) r. se, eine Kluft bilden, klüften, Cig.; razseden, zerklüftet, Cig.; ( hs., stsl.).
26358. razsẹ̀v, -sẹ́va, m. die Zerstreuung des Lichtes, Jan. (H.).
26359. razsẹvalíšče, n. der Zerstreuungspunkt (vom Lichte), Jan. (H.).
26360. 1. razsẹ́vati, -am, vb. impf. ad razsejati; säend zerstreuen; ( fig.) verbreiten: omiko r., Levst. (Zb. sp.).
26361. 2. razsẹ́vati, -am, vb. impf. ad razsijati, Jan.; — (das Licht) zerstreuen, Jan. (H.).
26362. razsẹ́vən, -vna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
26363. razsẹ́vnost, f. das Zerstreuungsvermögen, Jan. (H.).
26364. razsežȃj, m. die Ausdehnung, der Umfang, Cig. (T.), DZ., Vrt.; v takem razsežaju, DZ.; — po vsem razsežaju vinarstva, auf dem gesammten Gebiete des Weinbaues, DZ.; v razsežaju glavnega poveljstva, nk.
26365. razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
26366. razsę̑žje, n. die Ausdehnung, der Umfang, das Gebiet, Cig. (T.); r. jezika, das Sprachgebiet, Cig. (T.).
26367. razsę́žnost, f. die Ausgedehntheit, Dol., nk.; — die Ausdehnung, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
26368. razsijáti, -sı̑jem, vb. pf. 1) erleuchten, Jan.; — 2) r. se, erstrahlen, Levst. (Zb. sp.).
26369. razsíliti se, -sı̑lim se, vb. pf. sich mächtig verbreiten, überhandnehmen, C.; daleč okoli se r., preveč razsiljena pregreha, Jap. (Prid.).
26370. razsìp, -sípa, m. 1) der Zerfall, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Zerstreuung ( phys.), Cig. (T.); r. svetlobe, Žnid.; — 2) der Schutt, Mur., Cig.; die Ruine, Cig., Jan.
26371. razsipáłən, -łna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
26372. razsípanje, n. das Zerstreuen.
26373. razsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad razsuti; 1) zerstreuen, herumstreuen; r. svetlobo, barve, Cig. (T.); r. denar, das Geld verschwenden; r. blago, ogr.- Valj. (Rad); — 2) r. se, sich entwickeln ( v. Blüten), Levst. (Beč.); — 3) r. se, zerfallen; — ( vb. pf. = razsuti, Št.).
26374. razsipávati, -am, vb. impf. = razsipati, razsipovati.
26375. razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.
26376. razsípčnost, f. 1) die Bröckligkeit ( n. pr. o krompirju), Vrtov. (Km. k.); — 2) die Verschwendungssucht, Gor.
26377. razsipẹ̑łkọ, n. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
26378. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
26379. razsipína, f. die Ruine, Jan., C.
26380. razsı̑pnica, f. 1) (leča) r., die Zerstreuungslinse, Žnid.; — 2) die Verschwenderin, Jan. (H.).
26381. razsı̑pnik, m. 1) der Zerstörer, ogr.- C.; — 2) der Verschwender, kajk.- Valj. (Rad), nk.
26382. razsípnost, f. die Verschwendungssucht, der Luxus, Mur., nk.
26383. razsipováti, -ȗjem, vb. impf. = razsipati.
26384. razskóčən, -čna, adj. unruhig, lebhaft: mladež je razskočna, Svet. (Rok.), Notr.; muthwillig, Cig.
26385. razskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. auseinanderspringen, zerbersten, Cig., Šol.
26386. razskúbsti, -skúbem, vb. pf. zerrupfen.
26387. razslabẹ́ti, -ím, vb. pf. recht schwach werden, Cig., Vrt.
26388. razslabíti, -ím, vb. pf. gehörig schwächen, Cig.
26389. razsladíti, -ím, vb. pf. = osladiti, versüßen, Cig.
26390. razsláti, rázšljem, vb. pf. auseinanderschicken, ogr.- C.
26391. razslavíti, -ím, vb. pf. allgemein berühmt machen, den Ruhm verbreiten, Mur., Cig., Jan.
26392. razslávljati, -am, vb. impf. ad razslaviti; allgemein berühmt machen, Mur., Cig., Jan., Vest.; očeta r., Ravn.
26393. razslavljeváti, -ȗjem, vb. impf. = razslavljati; Jezusovo ime se je razslavljevalo, Ravn.
26394. razslǫ̑pje, n. die Säulenweite, Jan. (H.).
26395. razslovẹ́ti se, -ím se, vb. pf. überall bekannt werden, Cig., Jan.; ta reč bi se razglasila in razslovela, Trub.
26396. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Kras- Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
26397. razslúziti, -im, vb. pf. entschleimen, Cig. (T.).
26398. razsmẹ́jati se, -jam, -jem se, vb. pf. recht ins Lachen kommen, Cig.
26399. razsnávati, -am, vb. impf. ad razsnovati, Cig.
26400. razsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad razsneti, C.

   25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani