Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (26.039-26.138)

  1. rástnost, f. die Vegetationskraft, Šol.
  2. rȃstvọ, n. das Wachsthum, Cig., Pirc.
  3. ratȃrstvọ, n. der Ackerbau, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  4. ravnȃteljstvọ, n. die Leitung, die Direction, die Directorswürde, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  5. ravnȃvstvọ, n. die Leitung, Cig., C., DZ.
  6. ravninomę̑rstvọ, n. die Planimetrie, Cel. (Geom.).
  7. ravnodílast, adj. r. rog, ein Tellerhuf, Cig.
  8. ravnodúšnost, f. der Gleichmuth, M., nk.
  9. ravnojámast, adj. planconcav, Sen. (Fiz.).
  10. ravnolíčnost, f. = istoličnost, Cig.
  11. ravnomę́rnost, f. = somernost, die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan.
  12. ravnoplòsk, -plǫ́ska, adj. ebenflächig, Cel. (Geom.).
  13. ravnoprávnost, f. = enakopravnost, die Gleichberechtigung, nk.
  14. ravnoslẹ́dən, -dna, adj. folgerecht, consequent, Cig., Jan., C.
  15. ravnosŕčən, -čna, adj. offenherzig, gerade, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  16. ravnosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, Mur., Cig.
  17. rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.
  18. ravnovísən, -sna, adj. horizontal schwebend: ravnovı̑sni drog, die Balancierstange, Cig.
  19. ravnovı̑sje, n. die Balance, Cig., Jan.; — das Gleichgewicht, C., Nov.
  20. rȃvs, m. der Zank, die Rauferei; ravs in kavs; — der Lärm, der Rummel; nočni ravs, Jurč.
  21. rȃvsanje, n. das Zanken, die Rauferei; — der Rummel.
  22. rȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit Ungestüm ergreifen (rappsen), Cig.; — mit den Zähnen hauen (o prašičih), Cig.; — 2) lärmen, Levst. (Rok.); — r. se, zanken; ( prim. bav. einen anraussen, anfahren, ungestüm anreden, Levst. [Rok.]).
  23. rávsniti, rȃvsnem, vb. pf. mit Ungestüm ergreifen (rappsen), Cig.; beißen (o psih, prasičih), Cig., Kr.
  24. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  25. razbasováti, -ȗjem, vb. impf. ad razbasati, Cig., Jan.
  26. razbẹ́ljenost, f. die Glühhitze.
  27. razbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich zerzanken, M., Z.; oča in hči sta se doma razbesedila, Levst. ( LjZv.).
  28. 1. razbẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. = razobesiti, M., Rož.- Kres.
  29. 2. razbẹ́siti, -im, vb. pf. in Wuth bringen, C.
  30. razbistrílọ, n. die Aufklärung, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ.
  31. razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
  32. razblísniti se, -blı̑snem se, vb. pf. erglänzen, ogr.- M.
  33. razbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. sich vergleichen, Mur.
  34. razbójnost, f. die Raubsucht, Cig., Jan.
  35. razbǫ̑jnski, adj. = razbojniški, Guts.- Cig., Mur.; r. meč, Dalm.; razbojnska jama, Jsvkr.
  36. razbǫ̑jnstvọ, n. der Raub, Dict., Mur.; — der Raubmord, Trub.
  37. razbǫ̑jstvọ, n. die Räuberei, Cig.
  38. razbolẹ́hati se, -am se, vb. pf. durch Kränklichkeit entkräftet werden, abkränkeln, Cig.
  39. razbolẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) recht empfindlich zu schmerzen anfangen, an Schmerzen zunehmen, Cig.; rana se razboli, Gor.; — 2) erkranken, C., Vrt.; r. se na smrt, gefährlich erkranken, Levst. (Zb. sp.).
  40. razbolẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad razboleti se, Cig.
  41. razborı̑tost, f. die Verständigkeit, Erj. (Izb. sp.).
  42. razbǫ́rnost, f. die Besonnenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razbornosti njegovi izročam kaj, ich stelle etwas seinem Ermessen anheim, Levst. (Pril.).
  43. razbosíti, -ím, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, r. se, das Hufeisen verlieren, Z.
  44. razbósti, -bódem, vb. pf. zerstechen, Cig., M.
  45. razbȓskati, -am, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren; kokoši so grede razbrskale.
  46. razbrzdánost, f. die Zügellosigkeit; der Muthwille, Z.
  47. razbúhniti se, -bȗhnem se, vb. pf. 1) aufquellen, Cig.; — 2) bersten, Z.; valovje se je razbuhnilo, die Wellen brachen sich, Let.
  48. razbúrjenost, f. die Aufgeregtheit, Cig. (T.), nk.
  49. razcẹ́pljenost, f. die Spaltung, die Zerklüftung, die Uneinigkeit, Cig., nk.
  50. razcę́sati, -sam, vb. pf. zerfetzen, Cig.; zerreißen, M.
  51. razcésniti, -cę̑snem, vb. pf. = razčesniti, vzhŠt., BlKr.
  52. razcẹ̑stje, n. die Theilung der Straße, der Kreuzweg, der Scheideweg, Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), nk.
  53. razcímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. auseinanderwachsen, M.; — ( fig.) überhand nehmen (von Krankheiten, üblen Gewohnheiten u. dgl.), Cig.
  54. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
  55. razcvətẹ́ti se, -ím se, vb. pf. = razcvesti se, Jan.
  56. razčeljustáti, -ȃm, vb. pf. 1) zerknirschen, V.-Cig.; — 2) ausschwatzen, M.
  57. razčeljústiti se, -ȗstim se, vb. pf. den Mund weit aufthun, C.; — mit vollem Munde etwas sagen, C.
  58. razčéniti se, -čę́nem se, vb. pf. breit niederhocken: kura se je razčenila, vzhŠt.
  59. razčepę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. niederhockend die Flügel ausbreiten, C.; niederhockend die Beine ausspreizen o. sich breit setzen, BlKr.- M.; — = široko stopiti, na široko postaviti se, Z., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; razčeperjen telovadec, Telov.
  60. razčeperjeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razčeperiti se, BlKr.- M.
  61. razčès, -čésa, m. die Spalte des Schreibfederkieles, ogr.- C., Valj. (Rad).
  62. razčę́sałnik, m. eine Art Kamm, Štrek.
  63. razčesałnják, m. ein Kamm mit nicht dichten Zähnen, Jarn.
  64. razčésati, -čę́šem, vb. pf. auseinanderkämmen, auskämmen; r. si lase.
  65. razčesávati, -am, vb. impf. = razčesovati.
  66. razčésniti, -čę̑snem, vb. pf. entzweireißen; strela je drevo razčesnila, Notr.- Erj. (Torb.); — r. se, reißen, zerplatzen; otroče, glej, da se ne razčesneš! Notr.- Erj. (Torb.).
  67. razčę̑snjenəc, -nca, m. otrok, ki se hudo joka in dere, Dol.
  68. razčesováti, -ȗjem, vb. impf. ad razčesati.
  69. razčíljenost, f. die Munterkeit, die Geistesfrische, C.
  70. razčŕstviti, -im, vb. pf. auffrischen, Mur.
  71. razčúti se, -čújem se, vb. pf. die Schläfrigkeit überwinden und nicht mehr schläfrig sein, jvzhŠt.; nicht mehr einschlafen können, Cig., Dol., Notr.
  72. razčúvati se, -am se, vb. pf. = razčuti se: probudi me strel, in tako sem se razčuval, da nisem potlej mogel spati, Kras- Erj. (Torb.).
  73. razdẹjánost, f. die Ordnungslosigkeit, Cig.
  74. razdẹljénost, f. das Vertheiltsein, Cig. (T.).
  75. razdẹ́łnost, f. die Theilbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  76. razdę́žiti se, -im se, vb. pf. = počiti in razlesti se: klobasa se je razdežila, Gor.
  77. razdírjati se, -am se, vb. pf. ins Rennen kommen, Cig.
  78. razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
  79. razdivjáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) wild werden, Z.; razdivjan, verwildert, Jarn., Cig.; — 2) sich abwüthen, Cig.
  80. razdółbsti, -dółbem, vb. pf. aufmeißeln, Cig.
  81. razdrájsati, -am, vb. pf., pogl. razdrasati.
  82. razdràs, -drása, m. einer, der zerrissene Kleider hat, BlKr.- Mik.
  83. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
  84. razdrástiti, -im, vb. pf. = razdražiti, Cig., C.
  85. razdráženost, f. die Gereiztheit, die Aufgeregtheit, Cig., Jan., nk.
  86. razdrážnost, f. die Reizbarkeit, die Erregbarkeit, Cig. (T.).
  87. razdreselíti, -ím, vb. pf. betrüben, ogr.- C., M.
  88. razdružljívost, f. der Separatismus, Cig. (T.).
  89. razdušíti se, -ím se, vb. pf. = svoj duh izgubiti: hmelj se razduši, Št.
  90. razdvojénost, f. der Zwiespalt, C.
  91. razdvǫ̑jstvọ, n. die Spaltung, das Schisma, C.
  92. razglàs, -glása, m. die Kundmachung; sodnji r., die gerichtliche Kundmachung, DZ.
  93. razglȃsba, f. die Publication, Levst. (Nauk).
  94. razglásən, -sna, adj. 1) Edictal-: razglȃsni poziv, die Edictalcitation, DZkr.; — 2) disharmonisch, Cig., Jan.
  95. razglȃsica, f. der Misston, Cig. (T.).
  96. razglasílọ, n. die Verlautbarung, die Publication, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — razglasilo Gospodovo, die Epiphanie, Mur.
  97. razglası̑təv, -tve, f. die Bekanntmachung, C.; die öffentliche Erklärung, Cig., Jan.
  98. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
  99. razglȃsje, n. der Missklang, die Dissonanz, die Disharmonie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — die Misshelligkeit, Cig., Jan.
  100. razglášenost, f. die Ruchbarkeit, Cig., Jan.

   25.539 25.639 25.739 25.839 25.939 26.039 26.139 26.239 26.339 26.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA