Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (2.601-2.700)

  1. 2. skotáti, -ȃm, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
  2. skotína, f. der Unrath von Thieren, C.
  3. skotíti, -ím, vb. pf. Junge werfen, ogr.- M., Vrt.; ako bi konja mačka skotila, bi podkovan za peč šel = keine Taube heckt einen Sperber, V.-Cig.
  4. skǫ̑tnik, m. das Beinheil (symphytum), Trst. (Let.).
  5. 1. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = skotiti, Mur., C., Mik.; s. se, geworfen werden, Mur.
  6. 2. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  7. 3. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; ( nam. vzk-).
  8. skovánka, f. = skovana beseda, der Neologismus, Cig., nk.
  9. skováti, -kújem, vb. pf. durch Schmieden zustande bringen, schmieden, Cig.; verigo s.; — prägen: denar s., ein Geldstück prägen, Cig.; — novo besedo s., ein neues Wort bilden, nk.; — s. kaj, etwas geheim abmachen, Cig.
  10. skovík, m. 1) das Eulengeschrei, M.; — 2) eine Art kleine Eule, C.; der Kauz, die Habichtseule (surnia), Frey. (F.), Cig., Jan.
  11. skovíkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien ( v. der Eule): sova skoviče.
  12. skovíkniti, -ı̑knem, vb. pf. einen Laut, wie das Geschrei der Eule, von sich geben, Z., SlN.
  13. skovı̑ncati, -am, vb. impf. winseln, C.
  14. skovı̑ndrati, -am, vb. impf. schreien wie junge, hungrige Schweinchen, Z.
  15. skovír, -rja, m. das Käuzchen, Jan., Zora- C.; — die Nachteule, Erj. (Torb.), Gor.
  16. skovúlati, -lam, -ljem, vb. impf. heulen: pes skovulje, Ip.- Erj. (Torb.).
  17. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
  18. skọ̑zən, -zna, adj. 1) Durchgangs-: skozno blago, C.; — 2) durchsichtig, Cig., C.; skozno vino, Vrtov. (Vin., Km. k.); — 3) wach, aufmerksam, ogr.- C.
  19. skozinọ̑sən, -sna, adj. nasal, Jan.
  20. skozniti, -im, vb. impf. wachen, ogr.- C.
  21. skoznìv, -íva, adj. wachsam, sorgfältig, C.
  22. skoznovȃnje, n. das Wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  23. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
  24. skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
  25. skǫ̑žnjast, adj. löcherig, Vrt.
  26. skráčenje, n. die Kürzung, Jan. (H.).
  27. skráda, f. die gemeine Quecke (triticum repens), Cerovo ( GBrda), Petovlje- Erj. (Torb.); — der Geißklee (cytisus sagittalis), Josch.
  28. skradnjáča, f. = skrajnjača, das Schwartbrett, C., Mik.
  29. skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
  30. skrájda, f. der Ginster (genista sagittalis), Fr.- C.; — prim. skrada.
  31. skrȃjəc, -jca, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Stockzahn (beim Rindvieh), C.
  32. skrȃjema, adv. 1) an den Seiten, am Rande, C.; s. skledo obrisati, Mur.; — von der Seite, auf indirectem Wege: s. poizvedeti kaj, Svet. (Rok.); — 2) anfangs, Bes.; ( prim. skraja = s kraja, anfangs, C.).
  33. skrájən, -jna, adj. skrȃjni, der äußerfte, der letzte; — skrajno uro zvoniti, die Zügenglocke läuten, BlKr.
  34. skrȃjnica, f. = vitra, prva pod lubjem odcepljena, Rib.
  35. skrȃjnik, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Pol ( phys.), Cig. (T.); enega skrajnika, unipolar, Cig. (T.).
  36. skrajnjáča, f. der Seitenladen, das Schwartbrett, C.
  37. skrajnják, m. 1) = skrajnjača, C.; — 2) skrȃjnjak, der Eckzahn (skranjek), Jan.
  38. skrȃjnji, adj. der äußerste, der letzte, C.; skrajnji čas je uže, da greš, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  39. skrájnost, f. das Extrem, Cig., nk.
  40. skrajšȃj, m. das Abkürzungszeichen, Cig.
  41. skrȃjšati, -am, vb. pf. kürzer machen, abkürzen; s. se, kürzer werden.
  42. skrajšȃva, f. die Kürzung, Jan.
  43. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
  44. skrajševȃnje, n. das Abkürzen.
  45. skrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad skrajšati; Abkürzungen vornehmen, kürzen.
  46. skrȃk, m. der Hinterlauf, Jan.; skraki, lange Beine, Cig.; — prim. 1. krak.
  47. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
  48. skralȗp, m. die Rinde, die Kruste, Cig. (T.), C.; — pogl. skorlup.
  49. skrámola, f. ein hohler Baum, Cig., C.; — prim. škrambol, žlambor.
  50. skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.- Erj. (Torb.), Bolc- C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras- Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  51. skránja, f. das Kinn, der Kinnbacken, der Kiefer, Guts.- Cig., Mur., Cig., Jan., Solkan- Erj. (Torb.), GBrda.
  52. skranjáča, f. die Kinnlade, Z.
  53. skrȃnje, n. die Schläfe, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); (skrenje, das Kinn, Meg.).
  54. skrȃnji, -ev, m. pl. die Kinnlade, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  55. skranjíca, f. das Schlafbein, Cig., Jan., C.
  56. skranjíšče, n. der Kinnbacken, Guts., Mur., Cig., Jan.
  57. skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
  58. skrápast, adj. harsch, rauh vom Frost, Mur.- Cig.
  59. skrásti, -krádem, vb. pf. in Menge zusammenstehlen, C.
  60. skrástiti se, -im se, vb. pf. verharschen (o rani), C.
  61. skratíca, f. = kratica, die Abkürzung, h. t.- Cig.
  62. skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., ( gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
  63. skrátka, adv. = s kratka, kurzum, nk.
  64. skrȃtkoma, adv. kurz, C.
  65. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
  66. skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
  67. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
  68. skrbežljìv, -íva, adj. = skrbljiv, C.
  69. skrbı̑nka, f. eine Art Bergdistel (dient als Futter für Schweine), C.
  70. skrbljénje, n. das Sorgen, kajk.- Valj. (Rad).
  71. skrbljìv, -íva, adj. besorgt, beflissen, Cig., Jan.; sorgfältig, Mur., Cig., Jan.; skrbljivo paziti na kaj, ogr.- C.
  72. skrbljívost, f. die Besorgtheit, die Sorgfalt, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); božja s., die Vorsehung Gottes, C.
  73. skrbníca, f. die Besorgerin, die Schaffnerin, Rog.- Valj. (Rad), Zora.
  74. skrbník, m. derjenige, dem die Obsorge über jemanden o. etwas anvertraut ist: der Pfleger, der Curator, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ.; kurator, akademije skrbnik, Navr. (Let.); potrebovalo je vinstvo nebeškega skrbnika in varuha, LjZv.; — = varuh, der Vormund, Jan., V.-Cig.
  75. skrbnı̑štvọ, n. die Pflegschaft, Jan. (H.); das Amt des Curators, nk.
  76. skrbnọ̑st, f. die Sorgfalt, die Besorgtheit.
  77. skȓbstvən, -stvəna, adj. die Pflegschaft betreffend, Curatel-, Cig., Jan., DZ.; skrbstveno sodišče, das Curatelgericht, DZ.; skrbstveno oblastvo, die Pflegschaftsbehörde, DZkr.
  78. skȓbstvọ, n. die Pflegschaft, die Curatel, Cig., Jan., DZ.
  79. skȓčba, f. die Zusammenziehung; — der Schrumpf, Cig.
  80. 1. skȓčək, -čka, m. eine krampfhafte Zusammenziehung, Mur.
  81. 2. skȓčək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig.; — prim. skriček; češ. skřček.
  82. skȓčenəc, -nca, m. der Geizhals, der Filz, Cig.
  83. skrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad skrčiti; zusammenziehen; s. se, sich zusammenziehen: srce se neprenehoma razteguje in skrčuje, Vrtov. (Km. k.).
  84. skrčı̑təv, -tve, f. die Zusammenziehung, die Zusammenschrumpfung, Jan., M.
  85. skŕčiti, -kȓčim, vb. pf. zusammenziehen, constringieren; — v les so ga skrčili, man hat ihn in den Bock gespannt, Mur.; — skrčen, contract, Cig.; einschrumpfen machen; s. se, sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen; volnate nogavice se rade v perilu skrčijo, Cig.; — kleiner, kürzer machen: abkürzen, beschränken; — reducieren ( math.): istoimenske izraze s., Cel. (Ar.); s. se, kleiner werden, sich vermindern; dohodki so se mi skrčili; — skrčen biti, knauserig sein, Cig.
  86. skrčljìv, -íva, adj. leicht zusammenschrumpfend, Mur.
  87. skrčljívost, f. das Vermögen sich zusammenzuziehen, das Contractionsvermögen, Cig. (T.); s. mišec, Cig. (T.).
  88. skrd, f. = oskrd, C.
  89. skrdẹ́liti se, -ẹ̑lim se, vb. pf. sich zusammenrotten, C., Z.
  90. skrę́cati, -am, vb. impf. = skrekati, C.
  91. skrę̑čnik, m. der Günsel (ajuga), Cig., Jan., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  92. skrẹ̑g, m. die Entzweiung (durch Zank), Cig.
  93. skrẹ̑gati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen; s. se s kom; s pametjo se je skregal, er handelt nicht mehr vernunftgemäß; s kruhom se s., vor Wohlergehen muthwillig werden, Z.
  94. skrẹgávati se, -am se, vb. impf. = kregati se (greinen), Hal.- C.
  95. skrèk, skréka, m. der Froschfuß, Jan., Gor.- Mik.; Žaba pravi: vek vek vek, Primi jo za zadnji skrek! Valj. (Rad); — prim. skrak.
  96. skrę̑ka, f. die Hackse, Valj. (Rad).
  97. skrę́kati, -kam, -čem, vb. impf. keuchen, husten ( z. B. wie ein alter Mann), Z.; kreischen (wie ein Kranker), C.
  98. skrę́mžiti, -im, vb. pf. verzerren, verziehen; s. obraz; s. čelo, C.; s. se, = s. obraz; — skremžen, mit einem (zum Weinen) verzogenen Gesichte, Gor.
  99. skréniti, -krę́nem, vb. pf. eine Schwenkung machen, C.
  100. skrẹ́niti se, -nem se, vb. pf. starr werden, BlKr.

   2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA