Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (25.901-26.000)

  1. pustlíca, f. ein öder Acker, Jarn.
  2. pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).
  3. pustnják, m. der Faschingsnarr, Z.
  4. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
  5. pustóbən, -bna, adj. 1) öde, Jan.; — 2) = pust (o človeku), griesgrämig, Jan.
  6. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
  7. pustǫ̑ča, f. = pustoba 1), kajk.- Valj. (Rad).
  8. pustodẹ̀ł, -dẹ́la, m., nam. delopust, BlKr.- DSv.
  9. pustǫ́łka, f. = postolka, Jan. (H.).
  10. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
  11. pustolǫ̑vəc, -vca, m. der Abenteurer, Nov., nk.
  12. pustolóvən, -vna, adj. abenteuerlich, Cig. (T.); p. prigodek, ein Abenteuer, Cig. (T.).
  13. pustolovína, f. das Abenteuer, Cig. (T.).
  14. pustolǫ̑vka, f. = postolka, BlKr.
  15. pustolǫ̑vski, adj. abenteuerlich, LjZv.
  16. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
  17. pustopọ̑ljina, f. die Heide, Cig. (T.), Šol., DZ.; — hs.
  18. pustọ̑st, f. die Wüstheit; die Leerheit; die Magerkeit (des Bodens); — die Schalheit, die Fadheit.
  19. pústoš, f. wüstes Land, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  20. pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
  21. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  22. pustǫ̑šnik, m. der Verwüster, Jan. (H.).
  23. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
  24. pustǫ̑tar, -rja, m. = pustotnik, Jarn.
  25. pustótən, -tna, adj. öde, leer, Jan., Bes., nk.; p. prostor, Let.
  26. pustotína, f. wüstes Land, Jan. (H.).
  27. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
  28. pustǫ̑tnik, m. der Bewohner eines verödeten Bauerngutes, eines öden Ortes, Jarn., Cig.
  29. pustováti, -ȗjem, vb. impf. den Fasching feiern, Mur., Cig., ZgD., Polj.
  30. pustovȃvəc, -vca, m. der Faschingsnarr, Jan.
  31. pustúh, m. = pust človek, pustež, Gor.; der Sauertopf, Cig., Ravn.- M.
  32. pustúha, f. ein sauertöpfisches Weib, Ravn.- M.
  33. puščíčast, adj. pfeilförmig, Cig.; p. list, Tuš. (R.).
  34. puškonòs, -nósa, m. = puškonosec, Cig.
  35. puškonǫ̑səc, -sca, m. der Gewehrträger, der Büchsenspanner, Cig.
  36. pútast, adj. 1) kröpfig, mit großem Kropf (vom Geflügel), C.; — 2) mit großem Bauch, C.; — 3) mit einem Hodenbruch behaftet, C.
  37. pútikast, adj. podagrisch, Cig.
  38. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
  39. púžast, adj. puppenhaft, Cig.
  40. pužínast, adj. voll Kernhülsen: jabolčnik je pužinast, Polj.
  41. rábəljski, adj. Scharfrichter-, Henker-.
  42. rábəljstvọ, n. das Scharfrichteramt, Cig.
  43. rabīnski, adj. rabbinisch, Cig., Jan.
  44. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
  45. rabočȃnski, adj. = tlačanski, SlGor.- C.
  46. račȗnarstvọ, n. die Rechnungswissenschaft, Cig. (T.); — die Rechnungsführung, Cig., C., DZ.
  47. računoslǫ̑vje, n. = matematika, Jan.
  48. računovǫ̑dstvọ, n. die Rechnungsführung, Cig., DZ.
  49. računoznȃnstvọ, n. die Rechenkunst, Cig.
  50. račȗnski, adj. Rechnungs-, Rechen-.
  51. račȗnstvọ, n. das Rechnungswesen, Cig., Jan., DZ.; das Rechnungsfach, Cig., Jan.; — die Rechenkunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  52. radodárnost, f. die Freigebigkeit.
  53. radodávnost, f. die Freigebigkeit, Jan., Z.
  54. radodẹ́łnost, f. die Arbeitsamkeit, Vod. (Izb. sp.); — die Geschäftigkeit, Cig.
  55. radoglę́dnost, f. die Schaulust, Jan., nk.; prišli smo iz same radovednosti in radoglednosti, LjZv.
  56. radojẹ́dnost, f. die Esslust, die Fresslust, C.
  57. radopẹ́vnost, f. die Gesangliebe, Jan.
  58. radopísən, -sna, adj. schreibselig, Cig., Jan.
  59. radopísnost, f. die Schreibseligkeit, Cig.
  60. radosẹ́ja, f. = redoseja, Dol., jvzhŠt.
  61. radoslúšən, -šna, adj. folgsam, Jan.
  62. radoslúšnost, f. die Folgsamkeit, Jan.
  63. radosprávən, -vna, adj. kdor rad spravlja: skop in r., Jurč.
  64. radọ̑st, f. die Freude, die Fröhlichkeit, die Wonne, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; — navadneje: rádost, Valj. (Rad).
  65. radọ̑stən, -tna, adj. Wonne-, fröhlich, freudig, Mur., Cig., Jan., nk.; — nav. rádosten.
  66. radostljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur.; freudenvoll: r. sijaj, SlN.
  67. radostljívost, f. die Erfreulichkeit, Mur.
  68. radostǫ́rən, -rna, adj. dienstfertig, Jan.
  69. radoúčnost, f. die Lernbegierde: die Wissbegierde, Levst. (Zb. sp.).
  70. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.- Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
  71. radovẹ́dnost, f. die Neugierde, Cig., Jan., nk.; r. ga lomi, grudi, die Neugierde plagt ihn, Jan.
  72. radovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Cig.
  73. radovídnost, f. die Schaulust, Jan.
  74. radovǫ́ljnost, f. 1) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
  75. radožívost, f. die Lebenslust, Cv.
  76. rahločútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
  77. rahlosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
  78. ráhlost, f. die Lockerheit; — die Zartheit; — die Gelindigkeit, die Sanftheit.
  79. rȃjdast, adj. gestreift; prim. rajda.
  80. rȃjmati se, -a se, vb. impf. sich schicken, Jan.; — prim. nem. sich reimen.
  81. rȃjski, adj. paradiesisch, himmlisch.
  82. rákast, adj. 1) krebsartig, Cig.; — 2) krebskrank, M.
  83. rámast, adj. 1) armförmig, Cig., Jan.; — 2) = ramat, Jan. (H.).
  84. rámenski, adj. Schulter-: ramenska izkušnja, die Schulterprobe, Telov.
  85. rȃnarstvọ, n. = ranocelstvo, Navr. (Let.).
  86. ránast, adj. mit Wunden bedeckt, C.
  87. ranljívost, f. die Verwundbarkeit, Cig.
  88. ranocẹ̑łski, adj. wundärztlich, Mur., Cig., Jan., DZ.
  89. ranocẹ̑łstvọ, n. die Wundarzneikunde, die Chirurgie, Cig., Jan., C., DZ.
  90. ranọ̑st, f. die Frühzeitigkeit, Cig.
  91. rȃntast, adj. = ranti podoben, stangenförmig, Cig., Jan.
  92. rápast, adj. = rapav, Pirc.
  93. rapsodı̑ja, f. del epopeje, die Rhapsodie.
  94. rȃs, m. härener Zeug, Cig.; — grobes Haustuch aus Schafwolle, vzhŠt.; žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.), Zilj.- SlN.; — = raš: ras je iz lanenih in volnenih niti stkano domače blago, DSv.; — prim. aras, raš.
  95. rȃsast, adj. = iz rasa narejen: rasaste hlače, DSv.
  96. rȃska, f. = žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. ras.
  97. ráskav, adj. rauh, Dol.- Erj. (Torb.); — nam. vraskav.
  98. rȃslək, -sləka, (-səłka), m. das Wachsthum, Trub. (Psal.).
  99. rȃsovice, f. pl. = rasaste hlače, KrGora.
  100. rȃsovnik, m. ein härenes Kleid, Mik., Z.; ( coll.) vsi se v rasovnik oblečejo, Ravn.

   25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA