Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (25.839-25.938)

  1. psíkovəc, -vca, m. = psika, Št.- C.
  2. psíkovina, f. = psika, C.; — tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), M., C.
  3. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
  4. psinják, m. der Hundezwinger, Cig.
  5. psínov, adj. psinovo platno, die gröbste Leinwand, C.
  6. psodę̑rəc, -rca, m. der Hundeschläger, Cig.
  7. psoglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Jan. (H.).
  8. psoglȃvəc, -vca, m. der Hunne, Levst. (Zb. sp.); — prim. pesoglavec.
  9. psonòg, -nǫ́ga, adj. hundsfüßig, C.
  10. psorę̑pəc, -pca, m. ein Mensch mit einem Hundeschwanz, Levst. (Zb. sp.).
  11. psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
  12. psováč, m. der Beschimpfer, der Schmäher, Cig., SlN.
  13. psováłən, -łna, adj. beschimpfend, Schimpf-, Schmäh-, Jan., nk.
  14. psovȃnje, n. das Beschimpfen, das Lästern, das Schmähen.
  15. psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
  16. psovȃvəc, -vca, m. der Beschimpfer, der Lästerer, Cig., Jan.
  17. psovȃvka, f. die Beschimpferin, die Lästrerin, Jan. (H.).
  18. psǫ̑vka, f. das Schmähwort, das Schimpfwort, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  19. psǫ̑vnica, f. der Hundestall, C.
  20. psozǫ́bən, -bna, adj. hundszähnig, Cig.
  21. pst, interj. pst!
  22. psúja, f. = psovanje, Mur.- Cig., C., ogr.- Let.
  23. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
  24. ptı̑čarski, adj. den Vogelfang betreffend, Vogelfänger-: ptičarska priprava.
  25. ptı̑čarstvọ, n. der Vogelfang.
  26. ptičeglę̑dstvọ, n. die Vogeldeuterei, Cig.
  27. ptičeslǫ̑vəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig.
  28. ptičeslǫ̑vje, n. die Ornithologie, Cig.
  29. ptičeslǫ̑vski, adj. ornithologisch, Cig.
  30. ptičeznȃnstvọ, n. die Vogelkunde, die Ornithologie, Cig., Jan.
  31. publicīst, m. časnikar, der Publicist.
  32. pučáti se, -ȃm se, vb. impf., Mur., pogl. pečati se.
  33. pȗhast, adj. flaumig, Jan.
  34. puhlíčast, adj. puhlici podoben ali puhlico v sebi imajoč: puhličasta zemlja, Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  35. puhloslǫ̑vəc, -vca, m. der Phrasendrescher, Jan. (H.).
  36. puhloslǫ̑vje, n. die Phrasendrescherei, Jan. (H.).
  37. púhlost, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Hohlheit, die Seichtheit.
  38. pȗjs, m. = prasec, C.; s to besedo svinje zovejo: pujs, na! C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  39. pȗjsək, -ska, m. das Schwein (bolj v otročjem govoru), Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  40. pȗjska, f. die Sau (bolj v otročjem govoru), Lašče- Levst. (Rok.).
  41. puntáriti se, -ȃrim se, vb. impf. = puntati se, Mur., Cig., Jan.
  42. púntarski, adj. aufrührerisch, rebellisch.
  43. púntarstvọ, n. der Empörungsgeist, Cig.
  44. purīst, m. jezikotrebec, der Purist.
  45. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
  46. pȗst, m. die Fastnacht, der Fasching; pred pustom, in der Faschingszeit; tudi: o pustu.
  47. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
  48. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
  49. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
  50. pustȃrski, adj. Wüsten-, Jan. (H.).
  51. pustẹ̑la, f. = pusta baba, Rož.- Kres.
  52. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
  53. pȗstež, m. = pust človek, ein langweiliger Mensch, ein trockener Patron.
  54. pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.
  55. pustı̑nəc, -nca, m. = pustinjak, C.
  56. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
  57. pustinják, m. der Eremit, Alas., Cig., SlN.
  58. pustı̑nski, adj. Heide-: pustinska rastlina, Cig.
  59. pustı̑nstvọ, n. die Öde, ogr.- Valj. (Rad).
  60. pustíšče, n. ein verödeter Platz ( z. B. ein verfallenes Wirtschaftsgebäude), C.
  61. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
  62. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
  63. pustlíca, f. ein öder Acker, Jarn.
  64. pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).
  65. pustnják, m. der Faschingsnarr, Z.
  66. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
  67. pustóbən, -bna, adj. 1) öde, Jan.; — 2) = pust (o človeku), griesgrämig, Jan.
  68. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
  69. pustǫ̑ča, f. = pustoba 1), kajk.- Valj. (Rad).
  70. pustodẹ̀ł, -dẹ́la, m., nam. delopust, BlKr.- DSv.
  71. pustǫ́łka, f. = postolka, Jan. (H.).
  72. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
  73. pustolǫ̑vəc, -vca, m. der Abenteurer, Nov., nk.
  74. pustolóvən, -vna, adj. abenteuerlich, Cig. (T.); p. prigodek, ein Abenteuer, Cig. (T.).
  75. pustolovína, f. das Abenteuer, Cig. (T.).
  76. pustolǫ̑vka, f. = postolka, BlKr.
  77. pustolǫ̑vski, adj. abenteuerlich, LjZv.
  78. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
  79. pustopọ̑ljina, f. die Heide, Cig. (T.), Šol., DZ.; — hs.
  80. pustọ̑st, f. die Wüstheit; die Leerheit; die Magerkeit (des Bodens); — die Schalheit, die Fadheit.
  81. pústoš, f. wüstes Land, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  82. pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
  83. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  84. pustǫ̑šnik, m. der Verwüster, Jan. (H.).
  85. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
  86. pustǫ̑tar, -rja, m. = pustotnik, Jarn.
  87. pustótən, -tna, adj. öde, leer, Jan., Bes., nk.; p. prostor, Let.
  88. pustotína, f. wüstes Land, Jan. (H.).
  89. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
  90. pustǫ̑tnik, m. der Bewohner eines verödeten Bauerngutes, eines öden Ortes, Jarn., Cig.
  91. pustováti, -ȗjem, vb. impf. den Fasching feiern, Mur., Cig., ZgD., Polj.
  92. pustovȃvəc, -vca, m. der Faschingsnarr, Jan.
  93. pustúh, m. = pust človek, pustež, Gor.; der Sauertopf, Cig., Ravn.- M.
  94. pustúha, f. ein sauertöpfisches Weib, Ravn.- M.
  95. puščíčast, adj. pfeilförmig, Cig.; p. list, Tuš. (R.).
  96. puškonòs, -nósa, m. = puškonosec, Cig.
  97. puškonǫ̑səc, -sca, m. der Gewehrträger, der Büchsenspanner, Cig.
  98. pútast, adj. 1) kröpfig, mit großem Kropf (vom Geflügel), C.; — 2) mit großem Bauch, C.; — 3) mit einem Hodenbruch behaftet, C.
  99. pútikast, adj. podagrisch, Cig.
  100. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.

   25.339 25.439 25.539 25.639 25.739 25.839 25.939 26.039 26.139 26.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA