Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (25.801-25.900)

  1. prvotìsk, -tíska, m. prvotiski, die Druckerstlinge, die Incunabeln, Cig.
  2. prvótnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  3. prvotvǫ́rnost, f. die Originalität, Cig. (T.).
  4. prvovŕstən, -stna, adj. zur ersten Reihe gehörig, nk.; — classisch, Cig.
  5. prvovȓstnik, m. der Classiker, Cig.
  6. pȓvstvọ, n. der Vorrang, der Primat, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Jap.- C.; die Suprematie, Cig. (T.).
  7. psālm, m. der Psalm.
  8. psalmīst, m. psalmopevec, der Psalmist.
  9. psālmnik, m. das Psalmenbuch, der Psalter, Cig., Jan.
  10. psalmopẹ̑vəc, -vca, m. der Psalmist, Jan., ZgD.
  11. psālter, -rja, m. psalmnik, der Psalter.
  12. psár, -rja, m. der Hundsknecht, Cig.; der Hundstreiber, C.
  13. psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
  14. psę̑tar, -rja, m. = psar, Cig.
  15. psę̑tče, -eta, n. das Hündchen, (pseče) Cig.
  16. psetnína, f. die Hundesteuer, Cig.
  17. psíca, f. 1) die Hündin; — 2) = koza, die Schnitzbank, C.
  18. psìč, psíča, m. dem. pes; das Hündchen.
  19. psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
  20. psı̑čək, -čka, m. dem. psič; 1) das Hündchen; — 2) eine Art Spinnrad (mit hohem Rade), C.
  21. psíčica, f. dem. psica; eine kleine Hündin, Boh., Krelj.
  22. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
  23. psı̑čji, adj. hündisch, M.
  24. psīhičən, -čna, adj. dušen, psychisch, Cig. (T.).
  25. psihofīzičən, -čna, adj. k psihofiziki spadajoč, psychophysisch, Žnid.
  26. psíhofīzika, f. nauk o dušnih svojstvih, die Psychophysik, Cig. (T.).
  27. psiholōg, m. = dušeslovec, der Psycholog.
  28. psiholōgičən, -čna, adj., pogl. psihologijski, psihološki, nk.
  29. psihologı̑ja, f. dušeslovje, die Psychologie.
  30. psihologı̑jski, adj. zur Psychologie gehörig, psychologisch, Cig. (T.), Žnid.
  31. psiholōški, adj. psychologisch, nk.
  32. psı̑k, m. das Zischen, der Zischer (als Laut), M., Valj. (Rad).
  33. psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
  34. psíkanje, n. das Zischen, Cig.
  35. psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).
  36. psíkavəc, -vca, m. der Zischer, Cig., Jan.
  37. psíkavka, f. die Zischerin, Cig.
  38. psíkniti, psı̑knem, vb. pf. einen Zischlaut von sich geben, Jan. (H.).
  39. psíkovəc, -vca, m. = psika, Št.- C.
  40. psíkovina, f. = psika, C.; — tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), M., C.
  41. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
  42. psinják, m. der Hundezwinger, Cig.
  43. psínov, adj. psinovo platno, die gröbste Leinwand, C.
  44. psodę̑rəc, -rca, m. der Hundeschläger, Cig.
  45. psoglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Jan. (H.).
  46. psoglȃvəc, -vca, m. der Hunne, Levst. (Zb. sp.); — prim. pesoglavec.
  47. psonòg, -nǫ́ga, adj. hundsfüßig, C.
  48. psorę̑pəc, -pca, m. ein Mensch mit einem Hundeschwanz, Levst. (Zb. sp.).
  49. psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
  50. psováč, m. der Beschimpfer, der Schmäher, Cig., SlN.
  51. psováłən, -łna, adj. beschimpfend, Schimpf-, Schmäh-, Jan., nk.
  52. psovȃnje, n. das Beschimpfen, das Lästern, das Schmähen.
  53. psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
  54. psovȃvəc, -vca, m. der Beschimpfer, der Lästerer, Cig., Jan.
  55. psovȃvka, f. die Beschimpferin, die Lästrerin, Jan. (H.).
  56. psǫ̑vka, f. das Schmähwort, das Schimpfwort, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  57. psǫ̑vnica, f. der Hundestall, C.
  58. psozǫ́bən, -bna, adj. hundszähnig, Cig.
  59. pst, interj. pst!
  60. psúja, f. = psovanje, Mur.- Cig., C., ogr.- Let.
  61. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
  62. ptı̑čarski, adj. den Vogelfang betreffend, Vogelfänger-: ptičarska priprava.
  63. ptı̑čarstvọ, n. der Vogelfang.
  64. ptičeglę̑dstvọ, n. die Vogeldeuterei, Cig.
  65. ptičeslǫ̑vəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig.
  66. ptičeslǫ̑vje, n. die Ornithologie, Cig.
  67. ptičeslǫ̑vski, adj. ornithologisch, Cig.
  68. ptičeznȃnstvọ, n. die Vogelkunde, die Ornithologie, Cig., Jan.
  69. publicīst, m. časnikar, der Publicist.
  70. pučáti se, -ȃm se, vb. impf., Mur., pogl. pečati se.
  71. pȗhast, adj. flaumig, Jan.
  72. puhlíčast, adj. puhlici podoben ali puhlico v sebi imajoč: puhličasta zemlja, Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  73. puhloslǫ̑vəc, -vca, m. der Phrasendrescher, Jan. (H.).
  74. puhloslǫ̑vje, n. die Phrasendrescherei, Jan. (H.).
  75. púhlost, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Hohlheit, die Seichtheit.
  76. pȗjs, m. = prasec, C.; s to besedo svinje zovejo: pujs, na! C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  77. pȗjsək, -ska, m. das Schwein (bolj v otročjem govoru), Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  78. pȗjska, f. die Sau (bolj v otročjem govoru), Lašče- Levst. (Rok.).
  79. puntáriti se, -ȃrim se, vb. impf. = puntati se, Mur., Cig., Jan.
  80. púntarski, adj. aufrührerisch, rebellisch.
  81. púntarstvọ, n. der Empörungsgeist, Cig.
  82. purīst, m. jezikotrebec, der Purist.
  83. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
  84. pȗst, m. die Fastnacht, der Fasching; pred pustom, in der Faschingszeit; tudi: o pustu.
  85. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
  86. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
  87. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
  88. pustȃrski, adj. Wüsten-, Jan. (H.).
  89. pustẹ̑la, f. = pusta baba, Rož.- Kres.
  90. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
  91. pȗstež, m. = pust človek, ein langweiliger Mensch, ein trockener Patron.
  92. pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.
  93. pustı̑nəc, -nca, m. = pustinjak, C.
  94. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
  95. pustinják, m. der Eremit, Alas., Cig., SlN.
  96. pustı̑nski, adj. Heide-: pustinska rastlina, Cig.
  97. pustı̑nstvọ, n. die Öde, ogr.- Valj. (Rad).
  98. pustíšče, n. ein verödeter Platz ( z. B. ein verfallenes Wirtschaftsgebäude), C.
  99. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
  100. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).

   25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA