Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (25.739-25.838)

  1. pȓstast, adj. 1) fingerförmig, Cig., Jan.; — 2) gefingert, Jan., Cig. (T.).
  2. prstáš, m. prstaši, Zehenthiere, h. t.- Cig. (T.).
  3. prstàt, -áta, adj. gefingert, Cig.
  4. pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
  5. pȓstək, -tka, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) pl. prstki, der Keulenschwamm (clavaria flava), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  6. pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
  7. 1. prstę̑n, adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.
  8. 2. pȓstən, -stna, adj. Finger-: prstna kost, prstna mišca; prstni členki, die Fingergelenke.
  9. 1. prstę̑nast, adj. erdicht, erdfarbig, Cig., Jan.
  10. 2. pŕstenast, adj. fingerringähnlich, C.
  11. pŕstenəc, -nca, m. = prstanec, der Goldfinger, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  12. prstenẹ́ti, -ím, vb. impf. zur Erde werden, Cig., Met.; — vermodern, Cig.
  13. prsteníca, f. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Ringelraupe, Jan., Nov.; ( prim. prsteničar).
  14. prstenı̑čar, -rja, m. der Ringelspinner (gastropacha neustria), Erj. (Ž.).
  15. prsteník, m. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Gichtrose (paeonia peregrina), Nanos- Erj. (Torb.).
  16. prstenína, f. irdenes Geschirr, die Töpferware, Cig.
  17. prstenják, m. der Goldfinger, Jan.
  18. prstenomèr, -mę́ra, m. das Ringmaß, Cig.
  19. prstę̑nost, f. die Fahlheit, Cig.
  20. prstenováti, -ȗjem, vb. impf. (bei der Trauung) die Ringe wechseln, Jarn.- Cig.; — prim. hs. prstenovati djevojku, der Verlobten den Ring anstecken.
  21. prstı̑vọ, n. coll. Humussubstanzen, h. t.- Cig. (T.).
  22. pȓstnat, adj. 1) fingerig, gefingert, Jan.; — 2) großfingerig, Cig.
  23. prstníca, f. = pest, C.
  24. pȓstnič, m. die Afterkamille (anthemis cotula); tudi: die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  25. pȓstnik, m. 1) der Überzug eines Fingers, der Fingerling, Cig.; — der Fingerhut, Dict., Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) das Manuale bei der Orgel, Cig., Nov.- C.
  26. prstnína, f. das Erdgemüse: repa, korenje, krompir, pesa, Dol.
  27. prstohǫ̑dəc, -dca, m. prostohodci, die Zehengänger (digitigrada), Cig. (T.).
  28. pŕtati se, -am se, vb. impf. = prtiti se, ZgD.; prim. 1. prtiti 2).
  29. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
  30. prȗsəc, -sca, m. das Zelterpferd, C., Valj. (Rad).
  31. prȗsnik, m., Cig., C., pogl. 2. prosnik 1).
  32. pŕvẹnjski, adj. prvenjska krava, eine junge Kuh mit dem ersten Kalbe, Hal.- C.
  33. prvẹ̑nstvọ, n. 1) das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad) i. dr.; — 2) das Principat, Cig., Jan.; die Suprematie, Cig. (T.); — der Vorrang, der Vorzug, Cig., Jan., nk.
  34. prvẹ́skinja, f. = prvesnica, C., Z.
  35. prvẹ̑snica, f. ein Weib, das zum erstenmal geboren hat, Mur., V.-Cig.; eine Kuh mit dem ersten Kalbe, Cig., C., Nov., Dol.
  36. prvı̑nski, adj. primitiv, Jan.; — prvinska šola, die Elementarschule, ogr.- C.; — prvinsko število, die Primzahl, Cig., Jan.
  37. prvobítnost, f. das Urwesen, Cig.; die Ursprünglichkeit: prostih ljudi prvobitnost, Levst. ( LjZv.).
  38. prvomę̑rski, adj. prvomerska komisija, die Normalaichungscommission, DZ.
  39. prvomẹ̑stnica, f. die Vorsitzende, nk.
  40. prvomẹ̑stnik, m. der Vorsitzende, der Obmann, Cig., Levst. ( Naprej, Cest.), nk.
  41. prvomẹ̑stništvọ, n. der Vorsitz, die Obmannschaft, Jan. (H.).
  42. prvopìs, -písa, m. die Urschrift, das Original, der Originaltext, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk), nk.
  43. prvopísən, -sna, adj. urschriftlich, originell, Jan.
  44. prvorǫ̑dstvọ, n. die Erstgeburt, Cig., Jan., Cig. (T.); die Primogenitur, DZ.
  45. prvoroję̑nstvọ, n. das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Slom.- C.; die Primogenitur, Cig., Jan.
  46. prvorójstvọ, n., Jsvkr., pogl. prvorojenstvo.
  47. prvosẹ̑dnik, m. der Vorsitzende, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; ( stsl.).
  48. prvosẹdováti, -ȗjem, vb. impf. den Vorsitz führen, präsidieren, Jan., Naprej- C.
  49. prvosẹ̑dstvọ, n. der Vorsitz, das Präsidium, Jan., nk.
  50. prvosę̑łəc, -łca, m. der Ureinwohner, Cig., Jan., Cig. (T.), SlN.
  51. prvoseljàn, -ána, m. = prvoselec, Cig., C.
  52. prvosǫ́dən, -dna, adj. = prvosodnji, Jan. (H.).
  53. prvosǫ́dnji, adj. erstrichterlich, Cig., Jan.
  54. prvọ̑st, f. der Primat, der Vorzug, C.
  55. prvostávən, -vna, adj. prvostȃvni koli zemljemerski, die Stangen der Fixpunkte, Levst. (Močv.).
  56. prvostǫ̑jnik, m. der Vorsteher, Jan., Bes., SlN.
  57. prvostółən, -łna, adj. Metropolitan-: prvostǫ̑łna cerkev, nk.
  58. prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.- C., Raič (Slov.).
  59. prvostǫ̑łnik, m. der Metropolit, der Primas, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl.
  60. prvostǫ̑łstvọ, n. der Primat, Jan. (H.).
  61. prvostorję́nčič, m. das erstgeworfene Junge, Jap.- C.
  62. prvosvẹ́tən, -tna, adj. urweltlich, Cig., Jan.
  63. prvotìsk, -tíska, m. prvotiski, die Druckerstlinge, die Incunabeln, Cig.
  64. prvótnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  65. prvotvǫ́rnost, f. die Originalität, Cig. (T.).
  66. prvovŕstən, -stna, adj. zur ersten Reihe gehörig, nk.; — classisch, Cig.
  67. prvovȓstnik, m. der Classiker, Cig.
  68. pȓvstvọ, n. der Vorrang, der Primat, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Jap.- C.; die Suprematie, Cig. (T.).
  69. psālm, m. der Psalm.
  70. psalmīst, m. psalmopevec, der Psalmist.
  71. psālmnik, m. das Psalmenbuch, der Psalter, Cig., Jan.
  72. psalmopẹ̑vəc, -vca, m. der Psalmist, Jan., ZgD.
  73. psālter, -rja, m. psalmnik, der Psalter.
  74. psár, -rja, m. der Hundsknecht, Cig.; der Hundstreiber, C.
  75. psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
  76. psę̑tar, -rja, m. = psar, Cig.
  77. psę̑tče, -eta, n. das Hündchen, (pseče) Cig.
  78. psetnína, f. die Hundesteuer, Cig.
  79. psíca, f. 1) die Hündin; — 2) = koza, die Schnitzbank, C.
  80. psìč, psíča, m. dem. pes; das Hündchen.
  81. psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
  82. psı̑čək, -čka, m. dem. psič; 1) das Hündchen; — 2) eine Art Spinnrad (mit hohem Rade), C.
  83. psíčica, f. dem. psica; eine kleine Hündin, Boh., Krelj.
  84. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
  85. psı̑čji, adj. hündisch, M.
  86. psīhičən, -čna, adj. dušen, psychisch, Cig. (T.).
  87. psihofīzičən, -čna, adj. k psihofiziki spadajoč, psychophysisch, Žnid.
  88. psíhofīzika, f. nauk o dušnih svojstvih, die Psychophysik, Cig. (T.).
  89. psiholōg, m. = dušeslovec, der Psycholog.
  90. psiholōgičən, -čna, adj., pogl. psihologijski, psihološki, nk.
  91. psihologı̑ja, f. dušeslovje, die Psychologie.
  92. psihologı̑jski, adj. zur Psychologie gehörig, psychologisch, Cig. (T.), Žnid.
  93. psiholōški, adj. psychologisch, nk.
  94. psı̑k, m. das Zischen, der Zischer (als Laut), M., Valj. (Rad).
  95. psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
  96. psíkanje, n. das Zischen, Cig.
  97. psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).
  98. psíkavəc, -vca, m. der Zischer, Cig., Jan.
  99. psíkavka, f. die Zischerin, Cig.
  100. psíkniti, psı̑knem, vb. pf. einen Zischlaut von sich geben, Jan. (H.).

   25.239 25.339 25.439 25.539 25.639 25.739 25.839 25.939 26.039 26.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA