Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (25.501-25.600)

  1. proročȃnstvọ, n. = proroštvo, C.
  2. proročȃski, adj. = proroški, Krelj.
  3. proročȃstvọ, n. = proroštvo, Krelj.
  4. prorokovȃvski, adj. weissagerisch, Cig.
  5. prorokovȃvstvọ, n. die Prophetenschaft, Cig.
  6. prosáriti, -ȃrim, vb. impf. viel bitten, betteln, Svet. (Rok.).
  7. prọ̑sast, adj. hirseartig, Cig.
  8. prǫ̑sba, f. = prošnja, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih.
  9. proscēnij, m. der Vordertheil der Bühne, das Proscenium, Cig. (T.).
  10. prósəc, -sca, m. der Bitter, der Bittsteller, der Petent, Cig., Jan., Valj. (Rad); — der Brautwerber, Jan.; v prosce iti = snubit iti, BlKr.- Let.
  11. prosę̑n, adj. Hirse-; prosena kaša, der Hirsebrei.
  12. prosę̑nast, adj. hirsekörnicht, Cig.
  13. prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Senožeče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  14. prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
  15. proseníca, f. 1) das Hirsestroh; tudi: prosę̑nica, Dol.; — 2) (repa) p., unter die Hirse gesäete Rübe, Cig.; — 3) pl. prosenice, der Frieselausschlag, C.
  16. proseníčən, -čna, adj. von Hirsestroh, M.
  17. prosę́nišče, n. = prosišče, das Hirsestoppelfeld, Z.
  18. prosenjáča, f. neka hruška, Valj. (Rad).
  19. prosenják, m. 1) das Hirsebrot; — 2) eine Art essbarer Schwamm, Mur., C.; — 3) der Hirsenstein ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  20. prosę́nka, f. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Junikäfer, Kr.- Valj. (Rad); — 3) neka hruška, C., jvzhŠt.
  21. prosę̑nščnica, f. die Hirsebirne, C.
  22. prosẹ́vati, -am, vb. impf. durchscheinen, Jan. (H.).
  23. prosẹ́vən, -vna, adj. durchscheinend, transparent, Jan. (H.).
  24. prosẹ̑vke, f. pl. otrobi od pirjevice in ječmena, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  25. prosẹ̑vki, m. pl. = presevki, Kras; — prim. presevek 2).
  26. prosijáti, -sı̑jem, vb. pf. durchscheinen, Jan. (H.).
  27. prosíłən, -łna, adj. Bitt-, Cig., Jan.; prosı̑łnọ pismo, das Ersuchschreiben, Cig.
  28. prosílọ, n. die schriftliche Bitte, das Bittgesuch, Nov., SlGosp.- C.
  29. prosilogīzəm, -zma, m. prednji sklep, der Prosyllogismus ( phil.), Cig. (T.).
  30. prosı̑nəc, -nca, m. der Monat Jänner, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  31. prọ́sišče, n. der Hirseacker (nach der Ernte), Mur., Cig., Jan., Met., BlKr.; tudi: prosíšče.
  32. prosı̑telj, m. der Bittsteller, Jan., C., DZ., nk.
  33. prosı̑teljica, f. die Bittstellerin, Jan. (H.).
  34. prosı̑təv, -tve, f. = prošnja, die Bitte, Jan., M.; das Ersuchschreiben, Cig.; das Gesuch, Jan.
  35. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
  36. prosı̑tva, f. das Bitten, Valj. (Rad); das Bittgebet, C.
  37. prosı̑vəc, -vca, m. der Bittsteller, der Competent, Cig., Jan., C., nk.
  38. prosı̑vka, f. die Bittstellerin, die Competentin, Cig., Jan., C., nk.
  39. prosı̑vski, adj. Competenten-: p. razkaz, die Competententabelle, Cig.
  40. prosjačíca, f. die Bettlerin, Vrt.
  41. prosjáčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln, Cig., C., Levst. (Nauk), nk.
  42. prosják, m. der Bettler, Habd.- Mik., Cig., Jan., nk.
  43. prosjákinja, f. die Bettlerin, Jan. (H.).
  44. prosjáški, adj. Bettler-, Bettel-, Cig., nk.
  45. prosjȃštvọ, n. das Bettelwesen, die Bettelei, Cig.
  46. prọ̑sje, n. der Hirseacker, Cig., M., Kop., Ig (Dol.); tudi: prosjè, Gor.
  47. proslȃva, f. die Verherrlichung, nk.
  48. proslavı̑telj, m. der Verherrlicher, Jan. (H.).
  49. proslavíti, -ím, vb. pf. verherrlichen, nk.; — domovino p., Zora; — stsl., hs.
  50. proslavljáłən, -łna, adj. panegyrisch, Jan. (H.).
  51. proslávljati, -am, vb. impf. ad proslaviti, nk.
  52. proslavlję́nəc, -nca, m. der Gefeierte, Jan. (H.).
  53. proslavlję́nka, f. die Gefeierte, Jan. (H.).
  54. proslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. verfolgen, C., nk.; — rus.
  55. proslúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. berühmt werden, C.; povsod je proslula po svoji lepoti, Zora; — stsl.
  56. prọ̑snica, f. 1) = prosenica 1), Z., Notr.; prosnico iztresati, Pjk. (Črt.); — 2) der Juni- oder Brachkäfer (rhizotrogus solstitialis), Jan., Erj. (Ž.); — 3) die Hirschbrust (ein Giftschwamm), Z.
  57. 1. prosník, m. der Bewerber, DZ.; — der Brautwerber, der Freier, ogr.- C.
  58. 2. prọ̑snik, m. 1) der Wiesenschmatzer, das Braunkehlchen (pratincola), Cig., C., (rjavi prusnik) Frey. (F.); — 2) = prosnica 2), ("pravijo, da je mnogo prosa, kadar je teh hrostov dosti"), Lašče- Levst. (Rok.).
  59. prosọ̑, n. 1) die Hirse (panicum miliaceum); p. pred kresom spi, po kresu pa kipi, C.; morsko p., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); — ptičje p., die Vogelhirse, das Perlenkraut (lithospermum arvense), Cig.; tudi: der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; — p. device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), Vrt.; — 2) die Schweinsfinnen, C.; — 3) svinčeno p., der Vogeldunst, Cig.
  60. prosójən, -jna, adj. durchscheinend, diaphan ( min.), Cig. (T.), Šol., C., Žnid., Sen. (Fiz.).
  61. prosōra, f. die Pfanne, Mur.; — iz it. ( dial.) farsora, Mik.
  62. prọ̑sovke, f. pl. der Milchfriesel, Cig.
  63. prospẹ̑h, m. das Gedeihen, der Fortschritt, Jan., C., nk.; — po stsl.
  64. prospēkt, m. razgled, pregled, der Prospect, Cig. (T.).
  65. prospẹ́šən, -šna, adj. gedeihlich, ersprießlich, Jan., nk.; — stsl.
  66. prospẹ́šnost, f. die Gedeihlichkeit, die Ersprießlichkeit, Jan., nk.; — prim. prospešen.
  67. prospẹ́ti, -spẹ̑m, -spẹ̑jem, vb. pf. einen Erfolg haben, nk.; — stsl.
  68. prospẹ́vati, -am, vb. impf. ad prospeti; gedeihen, nk.
  69. pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.- Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.- Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
  70. prostáčina, f. der Pöbel, Cig. (T.); — hs.
  71. prosták, m. der gemeine Mann, der Plebejer, Cig., Jan.; ne pozabimo učiti se od prostaka, Levst. (Zb. sp.); — der gemeine Soldat, nk.
  72. prostáščina, f. 1) die Plattheit, Jan.; — 2) der Pöbel, Cig.
  73. prostáški, adj. pöbelhaft, plebeisch, Cig., Jan., Cig. (T.); prostaška šala, ein plumper Scherz, prostaška beseda, ein platter Ausdruck, Cig.
  74. prostȃštvọ, n. die Pöbelhaftigkeit, Cig., Jan.
  75. próstəc, -stca, m. der Zaunpfahl, C., kajk.- Valj. (Rad).
  76. prostíca, f. der Zaunsparren, der Zaunpfahl, Cig., C.; die Zaunsäule, C.; — der Prügel, C.
  77. prostìč, -íča, m. der Zaunpfahl, C.
  78. prostílọ, n., C., pogl. topilo.
  79. prostína, f. leere Fläche im Walde, baumfreie Gegend, C.; na prostini, im Freien, Z.
  80. prostiráča, f. der Teppich, C.
  81. prǫ́stiralọ, n. = prestiralo, das Bettleintuch, Kras- Erj. (Torb.).
  82. prostı̑rati, -am, vb. impf. ad prostreti; ausbreiten, ausdehnen, Mur., Cig.; p. se, sich ausdehnen ( math.), Cig. (T.); — prim. prestirati.
  83. prostíti, -ím, vb. impf. nachsehen, verzeihen, Meg., Alas., Svet. (Rok.); prosti nam grehe! ogr.- C.; smrt nikomur ne prosti (verschont niemanden), ogr.- C.
  84. prǫ̑stki, m. pl. die Wallfahrt, die Procession, ogr.- C.; — prim. proščenje.
  85. prostóba, f. 1) die Freiheit, C.; — 2) die Einfachheit, C.
  86. prostǫ̑ča, f. 1) die Freiheit, Mur.; — 2) die Einfalt, C., ogr.- Valj. (Rad).
  87. prostodúšən, -šna, adj. offenherzig, freimüthig, Cig., Jan., C.; — naiv, Jan., Cig. (T.).
  88. prostodȗšje, n. gerader Sinn, die Freimüthigkeit, Cig., M., nk.; die Naivetät, Cig. (T.).
  89. prostodúšnost, f. die Freimüthigkeit, die Unbefangenheit, Cig., Jan.; — die Herzenseinfalt, Jan.
  90. prostoglásən, -sna, adj. frei tönend, M.
  91. prostogọ̑vorən, -rna, adj. prosaisch, Cig.
  92. prostolàs, -lása, adj. mit ungeflochtenen, fliegenden Haaren, Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  93. prostolástən, -stna, adj. freieigen, Allodial-, Cig., Jan.; prostolastna posest, DZ.
  94. prostolastnína, f. das Allodium, Cig.
  95. prostolátən, -tna, adj. freie Rispen habend, Cig.
  96. prostolìst, -lísta, adj. freiblätterig, Cig.
  97. prostoljúdən, -dna, adj. = prostonaroden 2), populär, Z.
  98. prǫ̑stoma, adv. einfach, C., DZ.
  99. prostomȃłtar, -rja, m. ( zaničlj.) za: prostozidar, ZgD.
  100. prostomẹščȃnski, adj. spießbürgerlich, Cig.

   25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA