Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (25.439-25.538)

  1. privíkniti se, -vı̑knem se, vb. pf. = privaditi se, Cig., Jan., C.; p. se k čemu, C.
  2. privláčnost, f. die Anziehungskraft, ogr.- C., Cig. (T.), nk.
  3. privojskováti, -ȗjem, vb. pf. durch Krieg erwerben, erobern, Cig.
  4. privǫ́ljnost, f. die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
  5. privrískati, -am, vb. pf. mit Freudengeschrei herankommen.
  6. privrstíti, -ím, vb. pf. anreihen, beiordnen, Cig., Šol., C.; privrščeni udje (v komisiji), beigeordnete Mitglieder, DZ.
  7. privȓženost, f. die Anhänglichkeit, Cig., Jan.
  8. privŕžnost, f. 1) die Zuneigung, C.; — 2) die Anstelligkeit, Svet. (Rok.).
  9. prizadẹtljívost, f. die Strebsamkeit, Cig.
  10. prizadẹ́vnost, f. die Bestrebsamkeit, Cig., Jan.
  11. prizanȃšljivost, f. = prizanesljivost, Jurč.
  12. prizanášnost, f. die Nachsichtigkeit, die Indulgenz, Cig., Jan.; gola božja milost in prizanašnost ga je, Ravn.- Valj. (Rad).
  13. prizanę̑sba, f. die Nachsicht, die Verschonung, Cig., Nov.
  14. prizanę̑sək, -ska, m. die Nachsicht, Jan.; brez prizaneska, Cig.
  15. prizanésən, -sna, adj. = prizanesljiv, Mur., Jan.
  16. prizanesljìv, -íva, adj. nachsichtig, langmüthig, schonend.
  17. prizanesljívost, f. die Nachsichtigkeit, die Langmüthigkeit, die Schonung.
  18. prizanésti, -nésem, vb. pf. nachsehen, verschonen; p. komu kazen; sovražniki nikomur niso prizanesli; prizanesi nam, o Gospod!
  19. prizaslȗžək, -žka, m. der Nebenverdienst, DSv.
  20. prizaslúžiti, -im, vb. pf. nebenbei verdienen, Gor.- DSv.
  21. priznȃnski, adj. Anerkennungs-: p. diplom, DZkr.
  22. prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).
  23. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
  24. pŕkati se, -am se, vb. impf. = prskati se, C.
  25. pȓnjast, adj. streitsüchtig, zänkisch, ogr.- C.
  26. prǫ̑bkast, adj. korkartig, Cig.
  27. procēs, m. das Verfahren, der Process ( chem., phil.), Cig. (T.), Žnid.
  28. procẹ̑sija, f. der feierliche Umgang, die Procession; procesija bo šla tod; iti s procesijo, an der Procession theilnehmen; cela p. jih je prišlo, jvzhŠt.
  29. prǫ́dast, adj. schotterig, kiesig; prodasta zemlja.
  30. profēsor, -rja, m. naslov višjih učiteljev, der Professor.
  31. profēsorka, f. die Professorin, Cig.
  32. profēsorski, adj. Professors-, Professoren-: p. naslov; profesorska plača.
  33. profēsorstvọ, n. die Professorswürde, die Professur, Cig.
  34. profesūra, f. = profesorstvo, die Professur.
  35. profōs, m. vojaški jetničar, der Profoß.
  36. prǫ́gast, adj. gestreift; progasta krava, Cig.; progasto pisan, gebändert, Erj. (Min.); — voll Striemen, Dict.
  37. proglàs, -glása, m. die Kundmachung, nk.
  38. proglásiti, -im, vb. pf. verkünden, erklären, proclamieren, Jan., nk.; za svetnika p., canonisieren, Jan. (H.).
  39. prognȃnstvọ, n. = pregnanstvo, die Verbannung, Jan., C., nk.
  40. progǫ̑nstvọ, n. 1) die Verbannung, Zora; — 2) die Verfolgung, C.
  41. progrēsija, f. postopica, die Progression ( math.), Cig. (T.).
  42. progresīst, m. naprednjak, der Progressist.
  43. progresīvən, -vna, adj. postopen, progressiv, Cig. (T.).
  44. proizvésti, -védem, vb. pf. 1) ableiten, Jan. (H.); — 2) schaffen, producieren, Cig. (T.), Zora; — 3) ausführen, executieren, nk.
  45. proizvǫ̑dstvọ, n. die Production, Cig. (T.), DZ.
  46. proklę̑tstvọ, n. = prekletstvo, der Fluch, nk.
  47. prokšenost, f. der Übermuth, der Muthwille, C.
  48. propȃst, f. der Verfall, der Untergang, der Ruin, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  49. propásti, -pádem, vb. pf. 1) durchfallen, Jan., nk.; propadel, durchgefallen, nk.; — 2) in Verfall kommen, Jan., nk.; propadel, verkommen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  50. propìs, -písa, m. die Vorschrift, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.), nk.
  51. propísati, -šem, vb. pf. eine Vorschrift geben, vorschreiben, Cig. (T.); — stsl.
  52. propisováti, -ȗjem, vb. impf. ad propisati, Jan. (H.).
  53. proplȃstək, -stka, m. jalovi p., die Scheren (taubes Zwischenmittel), ( min.), Cig. (T.).
  54. proporcijonālnost, f. sorazmernost, die Proportionalität, Cig. (T.).
  55. propọ̑vẹdstvọ, n. die Homiletik, Cig. (T.).
  56. propȗst, m. der Durchlass bei der Eisenbahn, DZ.
  57. propústən, -stna, adj. mrtvaški propustni list, der Leichenpass, DZ.
  58. propustíti, -ím, vb. pf. durchlassen, Žnid.
  59. propȗstnica, f. mrtvaška p., der Leichenpass, DZ.
  60. proračȗnski, adj. zum Voranschlag gehörig, nk.
  61. proráslica, f. der Durchkreuzungszwilling ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  62. proročȃnski, adj. = proroški, C.
  63. proročȃnstvọ, n. = proroštvo, C.
  64. proročȃski, adj. = proroški, Krelj.
  65. proročȃstvọ, n. = proroštvo, Krelj.
  66. prorokovȃvski, adj. weissagerisch, Cig.
  67. prorokovȃvstvọ, n. die Prophetenschaft, Cig.
  68. prosáriti, -ȃrim, vb. impf. viel bitten, betteln, Svet. (Rok.).
  69. prọ̑sast, adj. hirseartig, Cig.
  70. prǫ̑sba, f. = prošnja, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih.
  71. proscēnij, m. der Vordertheil der Bühne, das Proscenium, Cig. (T.).
  72. prósəc, -sca, m. der Bitter, der Bittsteller, der Petent, Cig., Jan., Valj. (Rad); — der Brautwerber, Jan.; v prosce iti = snubit iti, BlKr.- Let.
  73. prosę̑n, adj. Hirse-; prosena kaša, der Hirsebrei.
  74. prosę̑nast, adj. hirsekörnicht, Cig.
  75. prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Senožeče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  76. prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
  77. proseníca, f. 1) das Hirsestroh; tudi: prosę̑nica, Dol.; — 2) (repa) p., unter die Hirse gesäete Rübe, Cig.; — 3) pl. prosenice, der Frieselausschlag, C.
  78. proseníčən, -čna, adj. von Hirsestroh, M.
  79. prosę́nišče, n. = prosišče, das Hirsestoppelfeld, Z.
  80. prosenjáča, f. neka hruška, Valj. (Rad).
  81. prosenják, m. 1) das Hirsebrot; — 2) eine Art essbarer Schwamm, Mur., C.; — 3) der Hirsenstein ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  82. prosę́nka, f. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Junikäfer, Kr.- Valj. (Rad); — 3) neka hruška, C., jvzhŠt.
  83. prosę̑nščnica, f. die Hirsebirne, C.
  84. prosẹ́vati, -am, vb. impf. durchscheinen, Jan. (H.).
  85. prosẹ́vən, -vna, adj. durchscheinend, transparent, Jan. (H.).
  86. prosẹ̑vke, f. pl. otrobi od pirjevice in ječmena, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  87. prosẹ̑vki, m. pl. = presevki, Kras; — prim. presevek 2).
  88. prosijáti, -sı̑jem, vb. pf. durchscheinen, Jan. (H.).
  89. prosíłən, -łna, adj. Bitt-, Cig., Jan.; prosı̑łnọ pismo, das Ersuchschreiben, Cig.
  90. prosílọ, n. die schriftliche Bitte, das Bittgesuch, Nov., SlGosp.- C.
  91. prosilogīzəm, -zma, m. prednji sklep, der Prosyllogismus ( phil.), Cig. (T.).
  92. prosı̑nəc, -nca, m. der Monat Jänner, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  93. prọ́sišče, n. der Hirseacker (nach der Ernte), Mur., Cig., Jan., Met., BlKr.; tudi: prosíšče.
  94. prosı̑telj, m. der Bittsteller, Jan., C., DZ., nk.
  95. prosı̑teljica, f. die Bittstellerin, Jan. (H.).
  96. prosı̑təv, -tve, f. = prošnja, die Bitte, Jan., M.; das Ersuchschreiben, Cig.; das Gesuch, Jan.
  97. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
  98. prosı̑tva, f. das Bitten, Valj. (Rad); das Bittgebet, C.
  99. prosı̑vəc, -vca, m. der Bittsteller, der Competent, Cig., Jan., C., nk.
  100. prosı̑vka, f. die Bittstellerin, die Competentin, Cig., Jan., C., nk.

   24.939 25.039 25.139 25.239 25.339 25.439 25.539 25.639 25.739 25.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA