Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (25.401-25.500)

  1. pritezljívost, f. die Anziehungskraft, Cig. (T.).
  2. pritę́žnost, f., ZgD., pogl. pritožba.
  3. pritı̑sk, m. der Druck; stroj na veliki ali mali p., die Hoch- o. Niederdruckmaschine, Cig. (T.); — der Andrang (des Wassers, des Blutes, der Menschenmenge u. dgl.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — moralischer Druck, die Pression, Cig. (T.), nk.
  4. pritı̑ska, f. die Quetschwunde, C.
  5. pritiskȃłnica, f. = pritiskalnik, C.
  6. pritiskȃłnik, m. ein Hebel, mit welchem man niederdrückt, der Druckhebel, Cig.
  7. pritiskálọ, n. die Pressstange, Cig.
  8. pritískanəc, -nca, m. der Apfel- oder Birnmost, Rib.- DSv.
  9. pritískanje, n. 1) das Dazudrücken; p. pečata; — 2) das Drücken; — der Andrang; — das Zusetzen.
  10. pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — ( praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče- Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).
  11. pritiskávati, -am, vb. impf. 1) ad pritisniti, = pritiskati I.; — 2) ad pritiskati II., dazudrucken, nk.
  12. pritiskȃvəc, -vca, m. der Dränger, der Plagegeist, Cig.
  13. pritiskȃvka, f. = lata, ki jo privežejo na slamnato streho, da slama trdno leži, (-alka) Tolm.- Štrek. (Let.).
  14. pritı̑skljaj, m. der Druck, C.
  15. pritiskováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = pritiskati I.; — 2) ad pritiskati II., dazudrucken, nk.
  16. pritískovəc, -vca, m. der Apfel- o. Birnmost, Rib.- DSv.
  17. pritísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) andrücken; prijatelja k sebi, puško k licu, k steni koga p.; p. se k zidu; p. se kam, irgendwo eine Unterkunft finden, Z., jvzhŠt.; p. pečat, kolek na pismo; p. komu zaušnico, einem eine Ohrfeige geben; — p. k bregu, h kraju, landen; — 2) einen Druck bewirken, drücken; p. kljuko; p. na kaj; roko, prst si p., sich die Hand, den Finger klemmen, einzwängen; p. se, sich klemmen; — zwingen: p. v delo, zu einer Arbeit anhalten, Levst. (Pril.); — p. koga; jemandem einen Schlag versetzen, Cig., C.; — pritisnjen = prismojen, hirnverbrannt, Ben.- Štrek. (Let.); — einen moralischen Druck, Zwang ausüben: p. koga; upniki so me pritisnili, Z.; — betrügen: p. koga, C.; — 3) sich herandrängen, herandringen; vsa množica je pritisnila: sovražniki pritisnejo od vseh strani; p. za kom, jemandem nachstürzen, nachdringen; — hereinbrechen, mit Macht eintreten, mraz, suša, bolezen pritisne; velika draginja pritisne, Ravn.; kadar sila pritisne, wenn die Noth eintritt; hujše p., sich verschlimmern.
  18. pritlíčast, adj., Zv., pogl. pritlikast.
  19. pritlíčnost, f. die Niedrigkeit, Jan.; — ( fig.) nekaka duhovna p., Cv.
  20. pritlíkast, adj. zwergartig, zwerghaft, Cig., Jan.; pritlikasti fižol, die Bodenbohne, Cig.
  21. pritǫ́sək, -ska, m. = rončelica, ki na koncu ni ukrivljena, Solkan- Erj. (Torb.).
  22. pritoževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad pritožiti se; sich beschweren; recurrieren: še dalje se p., DZ.
  23. pritrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) hinzustreuen; — 2) p. kaj, schüttelnd, unsanft tragend etwas bringen; — 3) p. se, zitternd herankommen.
  24. pritvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden, Cig., C.
  25. priúrnost, f. die Flinkheit, die Hurtigkeit: die Geschicklichkeit: ptičja p., se živiti, varovati, gnezda znašati, Ravn.- Valj. (Rad); njih priurnost ga boli, er beneidet sie um ihre Geschicklichkeit, Mur., Cig.
  26. priusnjáriti, -ȃrim, vb. pf. mit der Ledrerei erwerben, Cig.
  27. privȃjenost, f. die Kirre, Cig.
  28. privasováti, -ȗjem, vb. pf. = z vasovanjem pridobiti, Cig.
  29. privę́riti se, -vę̑rim se, vb. pf. bei seiner Treue betheuern (reči: pri moji veri!), Cig., C., BlKr.; S. je bil pošten mož: na to se jaz trikrat priverim, Jurč.
  30. privę́rjati se, -am se, vb. impf. ad priveriti se, Cig.
  31. privẹ̑sək, -ska, m. das Anhängsel, das Angehänge, Cig., Jan., DZ.
  32. privẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. hinzuhängen, Cig., Jan., M., nk.
  33. privesláriti, -ȃrim, vb. pf. durch Rudern verdienen, Cig.
  34. privesláti, -ȃm, vb. pf. 1) angerudert kommen; na kamen p., an einen Stein anrudern, Cig.; — 2) errudern, Cig.
  35. privésti, -védem, vb. pf. = pripeljati, führend heranbringen, herbeiführen, Cig., Jan., nk.; — p. koga k čemu, jemanden zu etwas bringen, nk.
  36. 1. privésti, -vézem, vb. pf. = pripeljati, nk.; — stsl.
  37. 2. privę́sti, -vę́zem, vb. pf. dazusticken, ansticken, Cig.
  38. privídnost, f. die Scheinbarkeit, Jan.
  39. privíkniti se, -vı̑knem se, vb. pf. = privaditi se, Cig., Jan., C.; p. se k čemu, C.
  40. privláčnost, f. die Anziehungskraft, ogr.- C., Cig. (T.), nk.
  41. privojskováti, -ȗjem, vb. pf. durch Krieg erwerben, erobern, Cig.
  42. privǫ́ljnost, f. die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
  43. privrískati, -am, vb. pf. mit Freudengeschrei herankommen.
  44. privrstíti, -ím, vb. pf. anreihen, beiordnen, Cig., Šol., C.; privrščeni udje (v komisiji), beigeordnete Mitglieder, DZ.
  45. privȓženost, f. die Anhänglichkeit, Cig., Jan.
  46. privŕžnost, f. 1) die Zuneigung, C.; — 2) die Anstelligkeit, Svet. (Rok.).
  47. prizadẹtljívost, f. die Strebsamkeit, Cig.
  48. prizadẹ́vnost, f. die Bestrebsamkeit, Cig., Jan.
  49. prizanȃšljivost, f. = prizanesljivost, Jurč.
  50. prizanášnost, f. die Nachsichtigkeit, die Indulgenz, Cig., Jan.; gola božja milost in prizanašnost ga je, Ravn.- Valj. (Rad).
  51. prizanę̑sba, f. die Nachsicht, die Verschonung, Cig., Nov.
  52. prizanę̑sək, -ska, m. die Nachsicht, Jan.; brez prizaneska, Cig.
  53. prizanésən, -sna, adj. = prizanesljiv, Mur., Jan.
  54. prizanesljìv, -íva, adj. nachsichtig, langmüthig, schonend.
  55. prizanesljívost, f. die Nachsichtigkeit, die Langmüthigkeit, die Schonung.
  56. prizanésti, -nésem, vb. pf. nachsehen, verschonen; p. komu kazen; sovražniki nikomur niso prizanesli; prizanesi nam, o Gospod!
  57. prizaslȗžək, -žka, m. der Nebenverdienst, DSv.
  58. prizaslúžiti, -im, vb. pf. nebenbei verdienen, Gor.- DSv.
  59. priznȃnski, adj. Anerkennungs-: p. diplom, DZkr.
  60. prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).
  61. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
  62. pŕkati se, -am se, vb. impf. = prskati se, C.
  63. pȓnjast, adj. streitsüchtig, zänkisch, ogr.- C.
  64. prǫ̑bkast, adj. korkartig, Cig.
  65. procēs, m. das Verfahren, der Process ( chem., phil.), Cig. (T.), Žnid.
  66. procẹ̑sija, f. der feierliche Umgang, die Procession; procesija bo šla tod; iti s procesijo, an der Procession theilnehmen; cela p. jih je prišlo, jvzhŠt.
  67. prǫ́dast, adj. schotterig, kiesig; prodasta zemlja.
  68. profēsor, -rja, m. naslov višjih učiteljev, der Professor.
  69. profēsorka, f. die Professorin, Cig.
  70. profēsorski, adj. Professors-, Professoren-: p. naslov; profesorska plača.
  71. profēsorstvọ, n. die Professorswürde, die Professur, Cig.
  72. profesūra, f. = profesorstvo, die Professur.
  73. profōs, m. vojaški jetničar, der Profoß.
  74. prǫ́gast, adj. gestreift; progasta krava, Cig.; progasto pisan, gebändert, Erj. (Min.); — voll Striemen, Dict.
  75. proglàs, -glása, m. die Kundmachung, nk.
  76. proglásiti, -im, vb. pf. verkünden, erklären, proclamieren, Jan., nk.; za svetnika p., canonisieren, Jan. (H.).
  77. prognȃnstvọ, n. = pregnanstvo, die Verbannung, Jan., C., nk.
  78. progǫ̑nstvọ, n. 1) die Verbannung, Zora; — 2) die Verfolgung, C.
  79. progrēsija, f. postopica, die Progression ( math.), Cig. (T.).
  80. progresīst, m. naprednjak, der Progressist.
  81. progresīvən, -vna, adj. postopen, progressiv, Cig. (T.).
  82. proizvésti, -védem, vb. pf. 1) ableiten, Jan. (H.); — 2) schaffen, producieren, Cig. (T.), Zora; — 3) ausführen, executieren, nk.
  83. proizvǫ̑dstvọ, n. die Production, Cig. (T.), DZ.
  84. proklę̑tstvọ, n. = prekletstvo, der Fluch, nk.
  85. prokšenost, f. der Übermuth, der Muthwille, C.
  86. propȃst, f. der Verfall, der Untergang, der Ruin, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  87. propásti, -pádem, vb. pf. 1) durchfallen, Jan., nk.; propadel, durchgefallen, nk.; — 2) in Verfall kommen, Jan., nk.; propadel, verkommen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  88. propìs, -písa, m. die Vorschrift, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.), nk.
  89. propísati, -šem, vb. pf. eine Vorschrift geben, vorschreiben, Cig. (T.); — stsl.
  90. propisováti, -ȗjem, vb. impf. ad propisati, Jan. (H.).
  91. proplȃstək, -stka, m. jalovi p., die Scheren (taubes Zwischenmittel), ( min.), Cig. (T.).
  92. proporcijonālnost, f. sorazmernost, die Proportionalität, Cig. (T.).
  93. propọ̑vẹdstvọ, n. die Homiletik, Cig. (T.).
  94. propȗst, m. der Durchlass bei der Eisenbahn, DZ.
  95. propústən, -stna, adj. mrtvaški propustni list, der Leichenpass, DZ.
  96. propustíti, -ím, vb. pf. durchlassen, Žnid.
  97. propȗstnica, f. mrtvaška p., der Leichenpass, DZ.
  98. proračȗnski, adj. zum Voranschlag gehörig, nk.
  99. proráslica, f. der Durchkreuzungszwilling ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  100. proročȃnski, adj. = proroški, C.

   24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA