Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (24.439-24.538)

  1. prę́sličar, -rja, m. der Spinnrockenmacher, Cig.
  2. prę́sličən, -čna, adj. Spinnrocken-.
  3. prę́sličica, f. dem. preslica, Z.
  4. prę̑slička, f. dem. preslica; das Zinngras, Cig., Jan.; — prim. preslica 4).
  5. prę́sličnica, f. presličnice, die Gliederfarne, Cig.
  6. presličnják, m. presličnjaki, die Keulenbäume, Cig. (T.).
  7. preslı̑kati, -am, vb. pf. 1) übermalen, nk.; — 2) anders malen, nk.; — 3) copieren, Cig. (T.).
  8. preslikováti, -ȗjem, vb. impf. ad preslikati.
  9. preslíšati, -slı̑šim, vb. pf. 1) das Hören ertragen, Cig.; Boben zdaj mu zaropoče, Da preslišat' ni mogoče, Npes.-K.; kako bi mogel človek vse to preslišati! Ljub.; veliko žalega p., viel Kränkendes hören müssen, Z.; — 2) falsch oder gar nicht hören, überhören, Mur., Cig., Jan.; — p. komu kaj, jemandem etwas hingehen lassen, Krelj; drugemu ene same besede neče preslišati, Trub.; — 3) zu hören anfangen, die Taubheit verlieren, Z.; Jezus migne, in glušec je preslišal, Ravn.; — 4) einvernehmen, verhören, Svet. (Rok.); p. in soditi koga, Jsvkr.
  10. presliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preslišati, M., Ravn.
  11. prę́slọ, n. = preslica 1), Št.- Cig.
  12. preslonẹ́ti, -ím, vb. pf. lehnend zubringen.
  13. preslovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. pf. = posloveniti 2), ins Slovenische übersetzen: preslovenjene pesmi, Levst. (Zb. sp.).
  14. preslúšati, -am, vb. impf. ad preslišati; 1) überhören, Mur.; — p. roditelje, den Eltern ungehorsam sein, Levst. (Zb. sp.); — 2) einvernehmen, verhören, LjZv.
  15. preslúšən, -šna, adj. = kdor dobro ne sliši, C.
  16. preslušljìv, -íva, adj. = kdor rad kaj presliši, nepokoren, C.
  17. preslúžiti, -im, vb. pf. dienend zubringen, durchdienen.
  18. prẹ̑sməc, -məca, (-səmca), m. 1) das gugelhupfartige, mit Zibeben u. dgl. gefüllte Osterbrot, Mur., vzhŠt., Poh.- Navr. (Let.); — 2) der Palmbusch, Mur., Jan., SlGor.; — pokvarjeno iz: presnec, Mik. (V. Gr. II. 309.).
  19. presmẹ́jati se, -smẹ́jam, -jem se, vb. pf. mit Lachen zubringen, durchlachen: p. se ves večer, Cig.
  20. presmə̀kniti, -nem, vb. pf. durchstechen, durchbohren, C., ogr.- Mik.
  21. presmolíti, -ím, vb. pf. mit Pech überziehen, Z.
  22. presmráditi, -smrȃdim, vb. pf. durchgehends mit Gestank erfüllen, Z.
  23. presmrájati, -am, vb. impf. ad presmraditi, Z.
  24. presmŕčati, -ím, vb. pf. durchschnarchen; vso noč p., Cig.
  25. presmrdljìv, -íva, adj. allzusehr stinkend; — überaus stinkend: p. dim, Guts. (Res.).
  26. presnážiti, -snȃžim, vb. pf. 1) durgehends säubern, Z.; — 2) von neuem säubern, Cig.
  27. prẹ̑snəc, -snəca, (-sənca), m. 1) eig. ungesäuertes Brot, Valj. (Rad), Bes.; — neke vrste gubanica, Kras- Erj. (Torb.); posamezne mlince, katerih je vsak naslednji nekoliko manjši, nalože vznasad v kopico in to vkup speko: to je presnec, Notr.; — das Osterbrot, Mik.; — das Hochzeitsbrot, V.-Cig.; — 2) der Palmbusch, Guts.- Cig., M.; — 3) kozji prẹsnə̀c, der Spindelbaum, das Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Dolenji Kras- Erj. (Torb.); tudi: der Felsenkreuzdorn (rhamnus saxatilis), Medv. (Rok.).
  28. presnẹ̑manje, n. das Abziehen (des Weines), Nov.
  29. presnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad presneti.
  30. presnẹ̑mnik, m. der Übernehmer, DZ.; — prim. presneti 2).
  31. presnẹmováti, -ȗjem, vb. impf. = presnemati: p. vino, den Wein abziehen, Vrtov. (Km. k.).
  32. presnẹ̑mščina, f. die Übertragungsgebür, DZ.
  33. presnę̑tež, m. der Schelm, Cig., Nov.
  34. presnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) umschöpfen, überschöpfen, Cig.; vino p., den Wein von den Hefen in ein anderes Gefäß überschenken, abziehen, Cig., Nov., Ip.- Erj. (Torb.); prim. pretočiti; — presnet, raffiniert ( fig.), pfiffig, Cig.; njih goljufija, dasiravno še tako presneta, je zdaj bila očitna, Ravn.; verteufelt, verwünscht (v kletvicah in vzklikih); presneti tepec ti! presneta para! O predpust, ti čas presneti! Preš.; presneto ga je dal! er hat ihm gehörig mitgespielt! presneto je odgovarjal! er hat prächtig geantwortet! vino je presneto dobro! — 2) übernehmen: sin je od očeta presnel zemljo, vrt, njivo, travnik, Lašče- Erj. (Torb.); p. dolg, Dol., Notr.; morda je vsaj nekatere (narodne pesni) pozneje Vodnik presnel od njega (Zakotnika), Levst. ( LjZv.).
  35. prę̑snica, f., Z., Mik., pogl. prvesnica.
  36. prẹsnína, f. = kar je presno: frisches Gemüse; pos. repa, korenje in zelje, Svet. (Rok.); z žitom, presnino in sočivjem obsejana polja, Slovan; razun krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičarke, Slovan; — frisches Gespinst, Cig.
  37. presníti, -snídem, vb. pf. zuvorkommen: p. koga, Svet. (Rok.).
  38. prẹsnjáča, f. ungesäuertes Brot, Z.; — = petkovica, neka jed, Pjk. (Črt. 62.).
  39. prẹsnǫ̑ča, f. die frische Beschaffenheit, Mik.
  40. presnọ́či, adv. = predsnočnjim, vorgestern abends, ("presnuči") BlKr.- LjZv.
  41. presnọ́čkanji, adj. = predsnočnji, ("presnučkanji") BlKr.- LjZv.
  42. presnọčkanjim, adv. = predsnočnjim, ("presnučkanjim") BlKr.- LjZv.
  43. presnǫ̑va, f. die Umgestaltung, die Reorganisation, Cig., C., nk.; — der chemische Process, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); der Stoffwechsel, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
  44. presnováti, -snújem, vb. pf. eig. den Zettel am Webstuhle anders aufziehen, Z.; — umgestalten, reformieren, nk.
  45. presnúbiti, -im, vb. pf. = s snubitvijo prevzeti, wegfreien, Cig.
  46. presǫ́čən, -čna, adj. zu saftig; — sehr saftreich.
  47. presǫ́čnost, f. die Saftfülle, Cig.
  48. presòd, -sǫ́da, m. die Beurtheilung, Jan., C.; die Recension, Cig. (T.).
  49. presǫ̑dba, f. die Beurtheilung, die Recension, die Kritik, Cig., Jan., Cig. (T.), Navr. (Let.), nk.
  50. presǫ̑dək, -dka, m. die Beurtheilung, Mur.; das Urtheil, C.
  51. presǫ́dən, -dna, adj. kritisch, Cig. (T.); presodni spisi, Navr. (Kop. sp.); — presodne oči, ein kritisches Auge, ein Kennerauge, Cig.; presodni razum, der berechnende Verstand, Cig.
  52. presǫ́diti, -im, vb. pf. 1) beurtheilen, ermessen; kritisieren, recensieren; — 2) durchreitern: žito p., Guts.- Cig., Jan., C.; durchsieben, C.; — 3) noch einmal richten, Cig.; — 4) p. se, sich im Urtheile übereilen, Cig.
  53. presodljívost, f. die Neigung, alles mit Verstand zu prüfen, der Prüfungsgeist, Cig.
  54. presodník, m. der Beurtheiler, der Kritiker, der Recensent, Cig., Jan., Cig. (T.); knjižni p., der Bücherrecensent, Navr. (Kop. sp.).
  55. presǫ́dnost, f. die Prüfkunst, die Kriticität, Cig.
  56. presòj, -sója, m. das Durchscheinen, SlN.- C.
  57. presǫ̑ja, f. die Beurtheilung, Cig.; zdravstvena p., DZkr.; die Kritik, die Recension, Cig., Jan.
  58. presojáč, m. der Kritikaster, Jan.
  59. presǫ́janje, n. das Beurtheilen.
  60. presǫ́jati, -am, vb. impf. ad presoditi.
  61. presojȃva, f. die Beurtheilung, die Kritik, Jan.
  62. presojȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, Cig. (T.).
  63. presójən, -jna, adj. durchscheinend: p. rob, Erj. (Min.).
  64. presojeváłən, -łna, adj. kritisch, Jan.
  65. presojevȃnje, n. das Beurtheilen; das Recensieren, das Kritisieren.
  66. presojeváti, -ȗjem, vb. impf. = presojati.
  67. presojevȃvəc, -vca, m. der Beurtheiler; der Kritiker, der Recensent, Cig.
  68. présoł, f. = razsol, das Salzwasser, die Salzlacke, C.
  69. presolíti, -ím, vb. pf. 1) durchsalzen; — 2) anders salzen, umsalzen, V.-Cig.; — 3) zuviel salzen, übersalzen.
  70. presȏłnčati, -am, vb. pf. an der Sonne trocknen, M.
  71. presółnčiti, -sȏłnčim, vb. pf. durchsonnen, Cig.
  72. presǫ̑rtati, -am, vb. pf. p. žito, bei der Aussaat die Getreidesorte wechseln, Cig.
  73. prespáti, -spím, vb. pf. 1) durchschlafen; celo noč p.; vso pot prespati na vozu; mašo p. v cerkvi; zimo p., einen Winterschlaf halten, Jan. (H.); — ausschlafen: p. jezo, zobobol, Kr.; — 2) p. se, ein wenig ausschlafen; prespal se bo, pa bo zopet trezen.
  74. prespávati, -am, vb. impf. ad prespati, Z.
  75. prespẹ́šən, -šna, adj. allzuschnell: žito prespešno (allzuüppig) raste, Ravn. (Abc.).
  76. prespẹ́ti, -spẹ̑m, (-spẹ̑jem), vb. pf. überholen: p. koga, C., Z.; — übertreffen, C.
  77. prespoštljìv, -íva, adj. sehr ehrfurchtsvoll, Jan.
  78. prespoštován, adj. hochgeachtet, hochansehnlich, Cig., Jan., nk.
  79. presprȃva, f. der Transport, C.
  80. prespráviti, -prȃvim, vb. pf. anderswohin schaffen, umräumen, Cig.
  81. presprę́tən, -tna, adj. zu geschickt; — überaus geschickt.
  82. presramótən, -tna, adj. zu schmachvoll; — überaus schmachvoll.
  83. presŕčən, -čna, adj. 1) zu herzlich; — überaus herzlich; presrčno ljubiti, objeti koga; — herzgeliebt, Cig.; — 2) zu herzhaft; — überaus herzhaft.
  84. presrę́čən, -čna, adj. zu glücklich; — überaus glücklich.
  85. presrẹ̑dək, -dka, m. der mittlere Theil, Mur.; das Mittelfleisch (zwischen After und Schamgegend), Cig., DZ.
  86. presrẹ́dje, n. der Raum am Durchmesser, Cig., C.
  87. presrẹ́žiti se, -im se, vb. pf. = s srežem se pokriti, mit Rauheis sich bedecken, Z.
  88. prę̑st, -ı̑, f. das Gespinst, C.
  89. prę̑sta, f. die Bretze; — iz nem.
  90. prestȃjati, -am, vb. impf. ad prestati; 1) ertragen, erdulden; — 2) aufzuhören pflegen, intermittieren, Jan.; pekarjem in mesarjem je prepovedano prestajati peči ali klati, kadar bi se jim zdelo, Levst. (Nauk); — 3) prestaja mi = preseda mi, es ekelt mich an, Cig.
  91. prestáł, -stála, adj. überständig, abgestanden (= nicht frisch), Cig., Jan., C.; konji ljubijo prestalo vodo, Nov.
  92. prestán, adj. = prestal; prestana jed.
  93. prestȃnək, -nka, m. das Absetzen, die Unterbrechung, die Pause, Mur., Cig., Jan.; njega srd prestanka nema, Dalm.; brez prestanka, ohne Unterlass, Meg., Cig., Levst. (Pril.), nk.
  94. prestaníšče, n. 1) die Aufenthaltsstätte; ga nimam prestanišča, Z.; — 2) die Quarantäne, Navr. (Kop. sp.).
  95. prestániti, -stȃnem, vb. pf. = prestati (-stanem), C.
  96. prestániti, -stȃnim, vb. pf. umquartieren: p. vojake, Cig.
  97. prestàr, -stára, adj. zu alt; — sehr alt, uralt.
  98. prestȃrati se, -am se, vb. pf. überalt werden, Z.; prestarano blago, Cig.
  99. prestarẹ́ti, -ím, vb. pf. = prestarati se, Z.; — prestarel, veraltet, Cig. (T.).
  100. prestárost, f. zu hohes, sehr hohes Alter, Cig., M.

   23.939 24.039 24.139 24.239 24.339 24.439 24.539 24.639 24.739 24.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA